ne bosta

Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.

Zmagi Andresena in Forsbergove
17. 03. 2001 00.00
Vodilni Francoz Raphael Poiree je izven forme, saj je tudi tokrat osvojil skromno 16. mesto. Razlika med njim in Bjoerndalnom se je tako tekmo pred koncem povsem stopila in še kako bo zanimiva nedeljska tekma s skupinskim štartom, kjer se bosta edina kandidata za letošnjo krono udarila v neposrednem dvoboju. V tolažbo mu je lahko le zmaga v posebnem seštevku zasledovalnih tekem, kjer je Norvežana ugnal za šest točk. Uspeh Andressena in Bjoerndalna sta pred domačimi gledalci dopolnila še Egil Gjelland in Halvard Hanevold. Med dobitnike točk so se uvrstili vsi štirje slovenski tekmovalci, a je bilo predvsem od Tomasa Globočnika pričakovati nekoliko boljši izkupiček. Po šestem mestu v šprintu je imel celo zelo dobro izhodišče za izboljšanje rezultata, a je s katastrofalnimi osmimi zgrešenimi streli nazadoval kar na 28. mesto in bil na koncu celo najslabši v naši izbrani vrsti. Marko Dolenc je bil 19., Janez Ožbolt 20., Matjaž Poklukar pa 24.

Rusija in Iran bosta vojaško sodelovali
14. 03. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev in njegov iranski kolega Ali Šamhani sta se danes v Moskvi dogovorila, da bosta do poletja pripravila nov sporazum o vojaškem sodelovanju med državama. Vrednost rusko-iranskih oboroževalnih poslov ocenjujejo na okrog 300 milijonov ameriških dolarjev letno.

Rusija in Iran o orožju
13. 03. 2001 00.00
Rusija in Iran sta se zavezali, da bosta povečali trgovino s konvencionalnim orožjem in sodelovanje v zvezi z nuklearno energijo. Včerajšnji dogovor je bil sklenjen navkljub velikemu nasprotovanju, ki ga kaže ZDA proti zbliževanju Rusije in Irana. Prvi dogovor o sodelovanju po iranski islamski revoluciji leta 1979 sta podpisala iranski predsednik Hatami in ruski predsednik Vladimir Putin. V zvezi s povečanim sodelovanjem pri izgradnji nuklearnih virov energije je pričakovati, da se bo to po izgradnji iranske NE Bushehr še razširilo. Enako velja tudi za orožje. Iranski ambasador v Moskvi je pred kratkim izjavil, da bodo morda v naslednjih letih kupili do sedem milijard dolarjev orožja. Tako bi Iran postal glavni uvoznik ruskega orožja. Podrobnosti niso razkrili, vendar naj bi se Iran zanimal za nakup protiletalskih raket S-300, lovskih letal, helikopterjev, patruljnih čolnov in drugega orožja.

100 dni Drnovškove vlade
10. 03. 2001 00.00
Danes je poteklo 100 dni, odkar je vodenje vlade ponovno, že četrtič, prevzel Janez Drnovšek s svojo ekipo, v kateri so kar štiri stranke, in sicer LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS. Ta vikend se tako izteče 100 dni miru, kolikor jih da po nenapisanem pravilu opozicija vladi, zatem pa jo lahko začne opozarjati in krcati v javnosti zaradi neizpolnjevanja obljub. Drnovšek je za mandat do leta 2004 predlagal široko koalicijo štirih strank, kar bi moralo biti zagotovilo za politično stabilnost Slovenije v naslednjem obdobju. Po Drnovškovem mnenju bosta le tako lahko vlada in DZ izvajala svoje aktivnosti na najbolj učinkovit način in da bodo uresničili cilje, ki so jih predstavili državljanom pred volitvami in ki so zapisane tudi v koalicijskem programu.

Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.

Kučan sprejel Lipiča
09. 03. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes na predstavitveni obisk sprejel novega načelnika generalštaba Slovenske vojske (SV) brigadirja Ladislava Lipiča, sprejema pa sta se udeležila tudi obrambni minister Anton Grizold in dosedanji načelnik generalštaba Iztok Podbregar. Spregovorili so o neposrednih in dolgoročnih nalogah generalštaba in ministrstva za obrambo pri oblikovanju sodobne, učinkovite in racionalne vojaške organizacije, ki bo v skladu s strateškimi cilji Slovenije. Predsednik Kučan je ob tem med drugim izrazil pričakovanje, da bo po desetletnih prizadevanjih državnih organov konec iskanja temeljnih konceptualnih modelov, doktrinarnih opredelitev in normativnih rešitev, so sporočili iz urada predsednika republike.

Vlada končala stodnevno obdobje
08. 03. 2001 00.00
Danes je bila zadnja vladna seja v stodnevnem obdobju, ki ga nenapisano politično pravilo predvideva za mirovanje opozicije, da se vlada lahko ustali. Na njej je vlada za ministrsko svetnico, ki bo koordinirala reformo državne uprave, projekt e-Slovenija in antibirokratski program ter ostale zadeve s področja državne uprave, imenovala diplomirano pravnico Nevenko Črešnar-Pergar. Za državnega sekretarja v uradu predsednika vlade pa je bil imenovan Janez Lenarčič, ki bo zadolžen za področje zunanjih zadev.

Del Pontejeva in Dienstbier bosta pričala
06. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte in pooblaščenec Združenih narodov za človekove pravice Jiri Dienstbier bosta nastopila kot priči na sodišču v Beogradu, je danes poročala tiskovna agencija Beta. Pričala bosta proti nekdanjemu direktorju srbske državne televizije RTS Draganu Milanoviću, ki mu očitajo, da je soodgovoren za smrt 16 delavcev RTS med letalskimi napadi zveze NATO na Beograd aprila 1999.

Boj za veliki kristalni globus
05. 03. 2001 00.00
Alpski smučarji se bodo na zaključku svetovnega pokala, ki se bo v sredo začel v Areju na Švedskem, pomerili za končne razvrstitve v svetovnem pokalu. Odprt je še boj za šest kristalnih globusov. V središču pozornosti mednarodne javnosti bo nedvomno obračun v ženski konkurenci, kjer se bosta za veliki kristalni globus spopadli Avstrijka Renate Götschl in Hrvatica Janica Kostelić. V moški konkurenci je slednjega že osvojil Avstrijec Hermann Maier, ki je tudi lastnik malega za skupno superveleslalomsko zmago, Maier pa bo napadal še za skupno smukaško in veleslalomsko prvo mesto.

Pogovori o problemih na področju kulture
05. 03. 2001 00.00
Na ministrstvu za kulturo sta se danes srečali ministrica za kulturo Andreja Rihter in ljubljanska županja Vika Potočnik in nadaljevali v januarju začete delovne pogovore o nekaterih skupnih problemih na področju kulture. Največ pozornosti sta namenili sofinanciranju programov in projektov v letošnjem letu, pri čemer sta izpostavili letošnji 24. mednarodni grafični bienale in 300-letnico Slovenske filharmonije. Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu še sofinanciralo tiste občinske javne zavode, ki so z odločbo ustavnega sodišča ponovno prešli iz lokalnega v državno financiranje, že v kratkem pa bo prišlo do dogovorov, kako bodo zavodi iz javnih virov financirani v bodoče. Ministrstvo bo zato pripravilo predlog sofinanciranja zavodov za vse občine.

Na obisku predsednik bolgarskega parlamenta
28. 02. 2001 00.00
Na povabilo predsednika DZ Boruta Pahorja je na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik bolgarskega parlamenta Jordan Sokolov z delegacijo.

Danes predlog proračuna
26. 02. 2001 00.00
Vlada naj bi v DZ predvidoma vložila predlog državnega proračuna za leto 2001. Ta določa, da predvideni skupni obseg vseh načrtovanih proračunskih izdatkov letos znaša 1199,7 milijarde tolarjev, prihodki pa 1150,1 milijarde tolarjev, torej bo letos proračunskega primanjkljaja za 49,6 milijarde tolarjev oziroma 1,08 odstotka BDP. Proračun bosta na poti v v DZ spremljala proračunski memorandum in program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001. Vlada je predlog proračunskega memoranduma in državnega proračuna za leto 2001 sprejela 7. februarja.

Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.

Jutri v parlamentu predlog proračuna
25. 02. 2001 00.00
Vlada bo v DZ predvidoma jutri vložila predlog državnega proračuna za leto 2001. Ta določa, da predvideni skupni obseg vseh načrtovanih proračunskih izdatkov letos znaša 1199,7 milijarde tolarjev, prihodki pa 1150,1 milijarde tolarjev, torej bo letos proračunskega primanjkljaja za 49,6 milijarde tolarjev oz. 1,08 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Proračun bosta na poti v v DZ spremljala proračunski memorandum in program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001, so potrdili v finančnem ministrstvu. Vlada je predlog proračunskega memoranduma in državnega proračuna za leto 2001 sprejela 7. februarja. Finančni minister Anton Rop je tedaj povedal, da je bila glavna težava pri sestavljanju letošnjega proračuna množica neplačanih računov iz konca preteklega leta. Neporavnanih obveznosti iz leta 2000, ki jih bo potrebno plačati z letošnjega proračuna, je namreč ostalo kar za 22 milijard tolarjev. Vsaj tolikšen, če ne celo nekajkrat višji znesek pa si vlada obeta od podelitve koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/ITS-2000. Uredbo o podelitvi koncesij je vlada sprejela na svoji zadnji seji, podeliti pa namerava največ tri.

Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".

V Skopju srečanje devetih držav JV Evrope
23. 02. 2001 00.00
V Skopju je makedonski predsednik Boris Trajkovski danes odprl vrhunsko srečanje devetih držav JV Evrope in ga ocenil kot "korak v pravo smer" za sodelovanje med temi državami. Vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) se udeležujejo predsedniki držav in vlad oz. njihovi namestniki iz Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Romunije, Turčije in ZRJ. Glavne teme četrtega tovrstnega vrha v Skopju bodo gospodarsko sodelovanje in varnostne razmere na Balkanu.

Krajši postopki
23. 02. 2001 00.00
Januarja je minister za okolje in prostor Janez Kopač upravnim enotam po Sloveniji poslal navodila, s katerimi je poenotil pogoje za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Ministrstvo pa je pripravilo tudi osnutek novega zakona, ki naj bi postopke za pridobitev teh dovoljenj občutno skrajšal.

Beograjski mediji o krizi na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
Večernje novosti danes v komentarju z naslovom Z Zahoda nič novega izpostavljajo, da se zločini nad Srbi na Kosovu in na jugu Srbije dogajajo ob navzočnosti mirovnih sil zveze NATO in pred očmi mednarodne skupnosti, ki ima v pokrajini že 20 mesecev svojo civilno upravo in svojo vojaško silo. Krizo na jugu Srbije ocenjujejo tudi drugi beograjski mediji.

Protesti proti napadom
18. 02. 2001 00.00
V Bagdadu se je danes zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi petkovih bombnih napadov na Bagdad, v katerih sta po uradnih podatkih umrli dve osebi, več kot 20 pa je bilo ranjenih. Tako je v južnem delu iraške prestolnice proti napadom protestiralo približno 3000 ljudi , medtem ko se je v središču Bagdada zbralo 5000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje ameriškemu predsedniku Gerorgu Bushu in podporo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. V podporo Iraku se je danes zbralo tudi skoraj tisoč ljudi v Gazi. "Sadam, udari po Tel Avivu," so vzklikali protestniki, ki so se zbrali na ulicah Beit Hanuna na severu Gaze.

Šaron sklenil koalicijsko pogodbo
15. 02. 2001 00.00
Izraelski premier Šaron, ki vodi desničarsko stranko Likud, je danes z laburistično stranko sklenil koalicijski dogovor, kljub temu da imata stranki zelo različne načrte o vzpostavitvi miru na Bližnjem vzhodu. Pogajanj se je udeležil tudi nekdanji premier Barak, ki je danes sprejel predlog novoizvoljenega premiera Ariela Šarona, naj postane novi minister za obrambo, je poročala izraelska televizija.

OZP o odnosih z Italijo in Avstrijo
15. 02. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP) je na današnji seji v okviru točke pobude in vprašanja največ pozornosti namenil odnosom s sosednjima Italijo in Avstrijo - poslancem je odgovarjal zunanji minister Dimitrij Rupel. Obravnavo predloga zakona o zunanjih zadevah pa je odbor na predlog vlade, ki je šele malo pred sejo dobila mnenje sekretariata za pravne zadeve, umaknil z dnevnega reda. Člani odbora so, kljub nasprotovanju SDS, sprejeli tudi nov predlog sestave stalnih delegacij DZ v Srednjeevropski pobudi in Parlamentarni skupščini NATO, saj sta kandidata za vodji teh delegacij, člana SDS, v skladu z znano odločitvijo stranke odstopila.

Jugoslovanski novinarji zaključili obisk
14. 02. 2001 00.00
Jugoslovanski novinarji, ki so na povabilo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v ponedeljek prispeli v Slovenijo, danes končujejo svoj obisk. Kot je povedala novinarka jugoslovanskega poslovnega časnika Privredni pregled in radia Poslovni radio Ljiljana Lukić, lahko po tem, kar so videli, reče, da je Slovenija v Evropi. Slovenska podjetja imajo po mnenju novinarjev na jugoslovanskem trgu možnosti povsod, kjer bodo opravljala višje oblike poslovanja in ne zgolj prodaje.

Nocoj odločilna tekma
14. 02. 2001 00.00
Nocoj ob 19.30 po našem času se bosta v Solunu na tretji odločilni tekmi osmine finala evrolige pomerila Union Olimpija in PAOK.

Dogovor med Likudom in laburisti
13. 02. 2001 00.00
Desnousmerjena izraelska stranka Likud se je na včerajšnjih koalicijskih pogovorih z Laburistično stranko dogovorila o glavnih smernicah za oblikovanje vlade narodne enotnosti. Po poročanju izraelskega radia sta se stranki sporazumeli za enotno držo na mirovnih pogajanjih s Palestinci, s čimer je odstranjena glavna ovira za sklenitev koalicije med stranko novoizvoljenega premiera Ariela Šarona in stranko premiera v odhodu Ehuda Baraka. Šaron in Barak sta dogovore že potrdila.

Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.

Bavčar o hrvaško-slovenski meji
12. 02. 2001 00.00
Sloveniji je veliko do tega, da Hrvaška z EU čimprej sklene pridružitveni sporazum, je v pogovoru za današnjo izdajo zagrebškega Vjesnika dejal slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Glede schengenske meje na meji med Slovenijo in Hrvaško pa je Bavčar pojasnil, da bo režim odvisen od tega, kako hitro se bo Hrvaška vključevala v evropske integracije, kako bo sposobna reševati vprašanje nezakonitih migracij, v kolikšni meri bo sprejemala evropsko zakonodajo. Vse to so pomembna dejstva, ki bodo lahko olajšala prehod hrvaških državljanov in blaga na območje EU oziroma preko slovensko-hrvaške meje, je dejal Bavčar.

Dogovorjeni izidi v ligi prvakov?
12. 02. 2001 00.00
V nogometni ligi prvakov je v sezoni 1999/2000 v medkrogu na tekmi med FC Valencio in Manchester Unitedom očitno prišlo do dogovarjanja o izidu tekme. To sta poročala časnika The Observer in Independent on Sunday v svojih včerajšnjih izdajah in se pri tem sklicevala na izjave veznega igralca Valencie Miguela Angela Angula.

Rupel o nerešenih vprašanjih s Hrvaško
10. 02. 2001 00.00
V zvezi z reševanjem nekaterih odprtih vprašanj med državama Slovenija pričakuje, da bo s Hrvaško dosegla tudi dogovor o boljšem nadzoru mej in o reševanju problema ilegalnih imigrantov, ki pesti obe državi, je sinoči za oddajo hrvaške televizije Odmevi dneva (Odjeci dana) dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.

Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.