nemška
Izplačilo odškodnin drugo leto
23. 11. 2000 00.00
Od 63 tisoč med vojno izgnanih Slovencev jih je živih samo še okrog 19 tisoč. Datum izplačila odškodnin prisilnim delavcem med drugo svetovno vojno pa se je spet pomaknil na drugo leto. Beseda o tem, kdaj in kako bosta Avstrija in Nemčija končno izplačali odškodnine pa je tekla danes med predstavniki nemške in avstrijske vlade s člani Društva izgnancev. Nemška in avstrijska vlada sta sprejeli različna zakona o izplačilu odškodnin prisilnim delavcem v času tretjega rajha. Avstrija se je, zlasti na mednarodni diplomatski pritisk, odločila vsem žrtvam izplačati enak znesek - po 35.000 avstrijskih šilingov.
Ugodna gospodarska rast v Nemčiji
23. 11. 2000 00.00
Nemška gospodarska rast se bo še naprej nadaljevala, kljub težavam, ki jih prinašajo višje cene nafte na svetovnem trgu, je v novembrskih napovedih zapisala nemška centralna banka Bundesbank. Na nadaljevanje ugodne gospodarske rasti kažeta vedno večje izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in povečanje zaposlenosti.
Zagrebačka banka želi kupiti SKB banko
21. 11. 2000 00.00
Zagrebačka banka je potrdila, da se zanima za nakup lastniškega deleža v slovenski SKB banki. Kot je za STA povedala predstavnica te hrvaške banke Sanja Kos, se za vstop na slovenski trg zanima s ciljem širjenja svojega poslovanja, podpore trgovinski menjavi med Hrvaško in Slovenijo ter povezovanja finančnih trgov držav. Drugih podrobnosti o nakupu lastniškega deleža SKB banke v Zagrebački banki zaenkrat še niso želeli razkriti.
Hrvatje se zanimajo za SKB banko
13. 11. 2000 00.00
Za kapitalsko povezovanje z SKB banko naj bi se po neuradnih vesteh zanimala ena pomembnejših zagrebških bank. Kot poroča časnik Finance, naj Hrvatje ne bi želeli v SKB banko samostojno, temveč skupaj z mednarodno finančno skupino, katere člani so. Z mednarodnimi finančnimi ustanovami sta trdno povezani obe najpomembnejši hrvaški banki - Zagrebačka banka in Privredna banka. Prva na londonski borzi kotira že štiri leta, njena pomembnejša lastnica je nemška zavarovalnica Allianz, pa tudi v banki ne skrivajo ambicij za širitev v sosednje države, predvsem v BiH in Slovenijo, navajajo Finance. Privredna banka Zagreb, nekoč lastnica Elana, pa je v mednarodne finance vpeta prek nove lastnice, italijanske banke Banca Commerciale Italiana.
Tujci pohiteli z nakupom medijev
12. 11. 2000 00.00
Nemška založniška hiša Gruner+Jahr namerava prevzeti 49 odstotkov beograjske založniške hiše Blic, poročajo srbski mediji. To vest je potrdil predsedujoči upravnega odbora družbe Gruner+Jahr Bernd Kundrun, ki je ob tem poudaril, da hiša Blic izdaja "največji jugoslovanski dnevnik" Blic in tednik Blic News.
Claudia Schiffer je samska
12. 11. 2000 00.00
Nemška manekenka
Ženski teniški masters osiromašen
10. 11. 2000 00.00
Na zadnjem ženskem teniškem mastersu v New Yorku, prihodnje leto se tekmovanje seli v München, manjkajo kar štiri zveneča imena ženskega tenisa. Ameriške prireditelje zanesljivo najbolj moti nenastopanje "črnih gazel" sester Venus in Serene Williams. Poleg njiju manjka tudi zmagovalka odprtega prvenstva Francije Mary Pierce in ta čas najboljša nemška igralka Anke Huber. Pravico nastopa na turnirju z nagradnim skladom dva milijona ameriških dolarjev, za katerega so danes izvedli žreb, začel pa se bo v ponedeljek, si vsako leto zagotovi najboljših 16 igralk s svetovne jakostne letvice WTA.
Seizingerjeva diplomirala
08. 11. 2000 00.00
Nekdanja uspešna nemška alpska smučarka Katja Seizinger je dosegla nov življenjski uspeh. Tokrat ne na športnem področju, ampak na področju študija, saj je postala diplomirana ekonomistka. Diplomo na univerzi v Hagnu je opravila z odliko, njena tema diplomske naloge pa je bila davčna reforma v zvezni vladi.
Nagrada IMC-UNESCO Oskarju Petersonu
06. 11. 2000 00.00
Kanadski jazzovski glasbenik Oskar Peterson bo 10. novembra v nemškem Aachnu prejel glasbeno nagrado Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodnega glasbenega sveta (IMC), je sporočila nemška komisija UNESCO. Glasbeno nagrado IMC-UNESCO podeljujejo od leta 1975, od leta 1994 v Aachnu. V preteklih letih so nagrado prejeli portugalski skladatelj Emmanuel Nunes, azerbajdžanski pevec Alim Quasimov in francoski skladatelj Iannis Xenakis. 75-letni jazzist si je po mnenju komisije nagrado pridobil zaradi njegovih zaslug na glasbenem področju in skladanju glasbe, v ospredje katerega je postavil razumevanje med narodi in državljanske pravice temnopoltih ljudi v ZDA.
Marka ostaja edino plačilno sredstvo?
05. 11. 2000 00.00
Od sredine novembra bo nemška marka ostala edino legalno plačilno sredstvo na ozemlju Črne gore, je za tiskovno agencijo FoNet povedal Dimitrije Vesović, član črnogorskega monetarnega sveta. Približno 70 milijonov dinarjev, kar je 2,3 milijona nemških mark, ki so na žiro računih v Črni Gori, bodo v desetih dneh zamenjali v nemške marke, jugoslovanski dinar pa bodo povsem umaknili iz obtoka. Črna gora je sicer že lani prevzela nadzor nad denarno politiko na svojem ozemlju, ko je imenovala monetarni svet republike in uvedla nemško marko (poleg dinarja) kot vzporedno valuto. Črnogorska skupščina je 31. oktobra sprejela zakon o Centralni banki Črne gore in tako povsem zaokrožila svojo monetarno neodvisnost od Beograda.
Citibank prevzema poljsko banko
04. 11. 2000 00.00
Ena največjih ameriških bančnih skupin Citygroup si je pridobila nadzor nad največjim poljskim posojilodajalcem, banko Handlowy SA. Delničarji obeh bank - Citybank Poland in Bank Handlowy SA - so namreč sprejeli združitveni načrt, s katerim bo do konca leta nastala tretja največja banka v državi.
Manjši dobiček Dresdner Bank
03. 11. 2000 00.00
Tretja največja nemška banka Dresdner Bank je v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila 18-odstoten padec čistega dobička. Vzrok za manjši dobiček so predvsem izdatki za prestrukturiranje ter odpravnine delavcem. Dresdner Bank je tako v prvih devetih mesecih ustvarila le 592 milijonov evrov dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 718 milijonov evrov dobička. Banka je morala v omenjenem obdobju 489 milijonov evrov nameniti za izplačilo odpravnin delavcem v svoji investicijski enoti, ki naj bi jo z združitvijo z največjo nemško banko Deutsche Bank ukinila. Potem ko je napovedana združitev z Deutsche Bank propadla, pa je Dresdner Bank začela s programom prestrukturiranja, ki jo je stal 330 milijonov evrov. Hkrati pa so se tudi administrativni stroški banke v devetih mesecih povečali za 18 odstotkov na 5,66 milijarde evrov ter še dodatno zmanjšali dobiček banke. Kljub padcu dobička, pa je ta še vedno večji, kot so ga Dresdner Bank napovedovali analitiki. Ti so namreč napovedovali, da bo banka v devetih mesecih zabeležila 550 milijonov evrov dobička.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Mesić končuje obisk v Nemčiji
27. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić danes končuje svoj prvi obisk v Zvezni republiki Nemčiji. Včeraj sta ga sprejela nemški kolega Johannes Rau in premier Gerhard Schröder, danes pa se je srečal s predsednikom nemškega bundestaga Wolfgangom Thiersejem.
Dresdner Bank ponovno v ZRJ
25. 10. 2000 00.00
Nemška Dresdner Bank in beograjska Komercijalna banka (KB) želita potem, ko je Evropska unija ukinila sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji, nadaljevati s sodelovanjem, ki sta ga razvijali že prej. O tem naj bi se dogovorila predsednik uprave KB Ljubomir Mihajlovič in podpredsednik Dresdner Bank Dieter Hemesiepe, ki je pristojen za Vzhodno in Srednjo Evropo. Po strokovnih ocenah sodi KB med plačilno manj sposobne srbske banke.
Novi slovenski mesečnik Connect
24. 10. 2000 00.00
Založba Motomedia je na današnji novinarski konferenci predstavila nov slovenski mesečnik Connect, t.i. revijo za digitalno prihodnost. Revija Connect, ki bo slovenska izdaja istoimenske zelo uspešne nemške revije, ki med drugim izhaja tudi v Španiji, Grčiji in na Portugalskem, se bo osredotočala na področje računalništva, telekomunikacij in interneta ter občasno tudi na ostala področja, ki jih je ustvarila informacijska tehnologija. Odgovorni urednik več kot stostranskega Connecta Dušan Lukič je povedal, da revija združuje področja, ki so med seboj tesno povezana, a jih doslej v Sloveniji noben medij ni povsem pokrival. Prav zato in ker se informacijska tehnologija hitro razvija, je bila tudi na slovenskem trgu nujno potrebna revija, ki celovito pokriva področje najbolj razširjenih dosežkov informacijskih tehnologij. Po besedah glavnega urednika edicij založbe Motomedia Boštjana Jevška je "Connect namenjen tako poznavalcem sodobnih tehnologij kot tudi začetnikom na tem področju." Tudi slovenska izdaja Connecta ima, podobno kot izdaje v drugih državah, dostop do dobro opremljenega testnega laboratorija za izdelke z omenjenih področij v Nemčiji, tako da njihovi testi, nasveti in ocene slonijo na dejansko izmerjenih rezultatih. Založba Motomedia, katere 10-odstotni delež ima v lasti nemška založniška skupina Motor Presse International, poleg omenjene revije izdaja tudi štirinajstdnevnik Avto magazin, mesečnik Grand Prix in revijo Grif.
Odstopil generalni sekretar CDU
23. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar nemške Krščansko demokratske unije (CDU) Ruprecht Polenz je danes odstopil, so potrdili v stranki. Kot je poročala nemška televizijska postaja ZDF, je predsednica stranke Angela Merkel Polenzovo odločitev sprejela in se mu obenem zahvalila za njegovo delo. Vzroki za Polenzov odstop niso znani.
Daum po pozitivnih testih ob službo
21. 10. 2000 00.00
Nemški nogometni strokovnjak Christoph Daum je po pozitivnih izvidih testov, s katerimi so mu dokazali uživanje mamil, ostal tako brez službe v moštvu Bayerja iz Leverkusna, kot tudi brez že napovedanega prevzema nemške reprezentance.
Rokoborec Leipold suspendiran
17. 10. 2000 00.00
Olimpijskega zmagovalca v rokoborbi v kategoriji do 76 kilogramov prostega sloga, Nemca Alexandra Leipolda je nemška rokoborska zveza (DRB) takoj, ko je izvedela za pozitiven dopinški test, suspendirala.
Opel tudi letos z izgubo
14. 10. 2000 00.00
Nemški proizvajalec avtomobilov Opel bo tudi leto 2000 končal z izgubo. Predsednik uprave Robert Hendry je povedal, da podjetju letos še ne bo uspelo, da ne bi zabeležilo izgube, bo pa ta manjša od v javnosti že omenjenih 270 milijonov nemških mark.
Osmerčki v Italiji
11. 10. 2000 00.00
Mesec dni po rojstvu osmerčkov je sinoči v Italiji umrl že četrti dojenček. Gre za prvorojenko, ki se je 13. septembra rodila po naravni poti. Umrla je zaradi možganskih krvavitev, so sporočili zdravniki milanske bolnišnice. Ob rojstvu je tehtala okrog 500 gramov in je kasneje na teži še izgubljala, je danes poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Fischer o razmerah v Srbiji
11. 10. 2000 00.00
Po menjavi oblasti v ZRJ bosta Nemčija in Evropa Srbijo "z odprtimi rokami" sprejeli v mednarodno skupnost, je med današnjo razpravo o razmerah v ZRJ v nemškem bundestagu povedal nemški zunanji minister Joschka Fischer (Zeleni). Kot je dodal, je prvi korak storila Evropska unija z odpravo sankcij, zdaj pa je treba predvsem utrditi demokracijo. Podobna stališča so izrazili predstavniki drugih strank. Vsi so posvarili pred preveliko evforijo, izrecno pa zahtevali izročitev nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića v Haag.
Podjetja niso zbrala dovolj sredstev
11. 10. 2000 00.00
Nemška podjetja ne bodo sama zmogla zbrati dogovorjenih petih milijard nemških mark za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma, je danes za nemško izdajo Financial Times Deutschland dejal tiskovni predstavnik sklada nemškega gospodarstva Wolfgang Gibowski. Na pomoč je pozval tudi državna podjetja. Nad njegovo izjavo se je že začudil češki posebni odposlanec v skladu za prisilne delavce Jiri Sitler, ki je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa spomnil, da so švicarske banke za podoben namen zbrale 1,2 milijarde ameriških dolarjev (oziroma približno 2,5 milijarde nemških mark)".
Nemški inštitut popravil napovedi gospodarske rasti
10. 10. 2000 00.00
Visoke cene energije so vodilni nemški ekonomski inštitut, kölnski Institut der Deutschen Wirtschaft, prisilile, da je svojo napoved za letošnjo nemško gospodarsko rast nekoliko popravil. Inštitut tako napoveduje, da bo Nemčija letos zabeležila 2,9-odstotno in ne triodstotno gospodarsko rast, kot je napovedal sprva.
Fosterjeva pripravlja film o Riefenstahlovi
09. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka, oskarjevka Jodie Foster v Hollywoodu zadnje čase dviga veliko prahu, saj namerava posneti film o ženski, ki je bila Hitlerjeva najljubša režiserka. Judovska skupnost v Los Angelesu je zgrožena nad dejstvom, da želi Fosterjeva ovekovečiti Nemko Leni Riefenstahl, ki je svojimi filmi podpirala Hitlerjeve nacistične ideje in holokavst. Riefenstahlova naj bi bila sicer pri svojih 97 letih edina še živeča oseba iz tako imenovanega Hitlerjevega ožjega kroga. Kot fotografinja in režiserka je bila na vrhuncu slave v poznih dvajsetih in v tridesetih letih. Za Hitlerja je posnela številne propagandne filme o tretjem rajhu, njen najbolj znan film pa je Olimpija, ki ga je posnela med olimpijskimi igrami v Berlinu leta 1936. Zavezniki so jo po koncu vojne zaradi simpatiziranja z nacizmom obsodili na tri leta zapora in ji prepovedali snemanje filmov. Film o Riefenstahlovi namerava Jodie Foster producirati in v njem tudi igrati glavno vlogo. Sedemindevetdesetletna nemška filmska režiserka upa, da ji bo načrtovani film povrnil spoštovanje Hollywooda. Njena filma Olimpija in Triumf volje (1934) veljata za najbolj pomembna med filmi, ki so bili posneti v času nacizma v Nemčiji. V intervjuju za londonski Daily Express se Riefenstahlova spominja svojega zadnjega obiska v Hollywoodu, leta 1938: "Kar naprej so me spraševali, ali sem imela razmerje s Hitlerjem. Čeprav sem samo posnela dokumetarec o njem. 
Claudia Schiffer bi rada znala peti
08. 10. 2000 00.00
Nemška manekenka Claudia Schiffer, ki se trenutno pojavlja v reklamah nemškega proizvajalca kave Jacobs, je povedala, da bi se rada naučila peti. Vrhunska manekenka, ki živi v razkošni vili na španskem otoku Mallorca, razmišlja o tečaju španščine. Na vprašanje, ali načrtuje tudi poroko s svojim britanskim spremljevalcem Timom Jeffriesom, pa je odgovorila: "Datuma še ni." Schifferjeva je sicer letos dopolnila 30 let, na modnih pistah pa se v zadnjih letih ne pojavlja več tako pogosto.
Lufthansa se povezuje z Air One
06. 10. 2000 00.00
Nemška letalska družba Lufthansa, ki poskuša povečati svojo mrežo partnerjev v Evropi, naj bi se povezala s tretjo največjo italijansko letalsko družbo Air One. Morebitna pogodba bi obema letalskima družbama omogočala prodajo letov druge letalske družbe, je poročal časnik Financial Times.
Samokritična nagrada za film V leru
05. 10. 2000 00.00
Slovenski celovečerni film V Leru je tudi na filmskem festivalu v Milanu, ki se je končal pred nekaj dnevi, osvojil priznanje - nenavadno, a pomembno nagrado. Imenuje se samokritična nagrada (Self Critic Award), filmu V leru pa jo je podelila neformalna žirija vseh režiserjev, ki so imeli svoje filme na festivalu in so se tega tudi osebno udeležili. Udeležba Burgerjevega celovečernega prvenca v tekmovalnem sporedu festivala v Milanu je bila za film že osemintrideseti festival po vrsti, omenjena nagrada pa že dvajseta, ki jo je osvojil.
Nagca skušala zavzeti sinagogo
04. 10. 2000 00.00
Nemška policija je imela ob praznovanju judovskega novega leta precej nenavadno nalogo - izpred sinagoge v Berlinu je morala odgnati dva nagca, ki sta skušala vdreti v svetišče prav med verskim obredom. Posrečilo se jima je prebiti policijsko stražo okrog poslopja, tik pred vhodom pa so ju ustavili uslužbenci v sinanogi, ki so bili opremljeni s solzilcem. Vodja judovske skupnosti v Berlinu Andreas Nachama je akcijo označil za vandalistično dejanje. Storilca sta bil po njegovem mnenju obritoglavca, saj so ju prepoznali po zanje značilnih gojzarjih. Medtem pa policija meni, da ni šlo za dejanje skrajnih desničarjev, ampak "le" opitih objestnežev. Možje v modrem namreč niso opazili, da bi nagca nosila gojzarje.
Zöpel prihaja v Slovenijo
03. 10. 2000 00.00
Državni minister pri nemškem zunanjem ministrstvu Christoph Zöpel, ki se od srede leta 1999 kot naslednik Günterja Verheugna ukvarja predvsem z zadevami Evropske unije, bo danes obiskal Slovenijo. Kot so včeraj sporočili z nemškega veleposlaništva v Ljubljani, se bo Zöpel srečal s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, državnim sekretarjem na MZZ Mitjo Drobničem, vodjo pogajalcev z EU Janezom Potočnikom ter predsednikoma parlamentarnega odbora za mednarodne zadeve Jelkom Kacinom in komisije za evropske zadeve Janezom Krambergerjem.