neoliberalnih
Miha Kordiš izstopil iz poslanske skupine Levica
14. 04. 2025 08.40
Poslanec Miha Kordiš, ki ga je disciplinska komisija Levice izključila iz stranke, je z današnjim dnem izstopil iz poslanske skupine Levica. "Več denarja za orožje in manj za pokojnine je zadnji žebelj v krsto nekdanje leve alternative," je zapisal v sporočilu za javnost.
Je neoliberalni udar strl delavske pravice?
12. 04. 2025 11.03
Prostotržni paket reform, ki ga pogosto derogatorno imenujemo neoliberalizem, ima različne družbene posledice. Zniževanje obdavčitve bogatašev in omejevanje socialne države je en vidik, ki povečuje neenakosti. Drugi sestavni del neoliberalnih politik je rahljanje omejitev pri mednarodnem trgovanju, kar povečuje umore. A učinki niso zgolj negativni. Tretji obraz neoliberalizma – deregulacija – jih presenetljivo pomaga zmanjševati. Celo zahtevne mere revščine, t. i. relativna revščina, se lahko zaradi nekaterih omenjenih politik zmanjšajo.
Kordiš o čistkah in neoliberalnih politikah, Sukičeva mu očita 'miniranje' stranke
28. 11. 2024 06.00
Razkol v Levici, ki je prvič v vladi. Če se nas želijo znebiti, naj nas nesejo ven, je Miha Kordiš zabrusil vodilnim v Levici, potem ko so mu zaradi napadov na stranko zamrznili članstvo. Kordišu vodstvo Levice očita, da deluje razdiralno in javno napada svoje poslanske kolege, ministre in stranko ter da ne deluje v skladu s statutom. Kordiš pa jim vrača, da so mu članstvo zamrznili "nedemokratično". Kaj sledi? Je pred nami razdor, ki lahko ogrozi vstop Levice v parlament na naslednjih volitvah?
Kako nam indeks ekonomske svobode pomaga razumeti neoliberalizem
31. 08. 2024 07.00
Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne lastnine, vzdržnost denarne politike, svobodo mednarodne trgovine in skromnost regulacije. Pokriva veliko večino držav, dostopen je tudi za preteklost, vsi njegovi sestavni deli so transparentno prikazani in javno dostopni. Prav tako izhajajo iz priznanih mednarodnih inštitucij, na katere se raziskovalci stalno zanašamo.
Kako strašne so v resnici prostotržne reforme?
27. 07. 2024 15.17
Včasih so kritiki neoliberalizma radi trdili, da so prostotržne reforme slabe zato, ker ne uspejo zadostiti niti svojim lastnim ciljem večanja gospodarske rasti in izboljševanja življenjskega standarda. Te kritike so sčasoma nekoliko potihnile, saj je bilo očitno, da prosti trgi nimajo velikih težav z rastjo in ustvarjanjem dohodka.
Več članov zapušča Levico, Asta Vrečko: Pričakujem še več izstopov
15. 03. 2024 11.40
Stranko Levica naj bi zapustilo 23 članov, ki vodstvu očitajo, da se je stranka uklonila interesom kapitala. Gre za drugo in kot kaže, večjo skupino, ki zapušča stranko zaradi odstopanja od idejnih temeljev. Med podpisniki sicer ni Mihe Kordiša, ki je bil deležen obtožb o pritiskih, grožnjah in razdiralnemu delovanju v poslanski skupini. Koordinatorica Levice Asta Vrečko je popoldan sporočila: "Takšen izstop je bil pričakovan in napovedan. Pričakujem tudi, da ne bo zadnji." Dodaja pa tudi, da se v stranki zavedajo, da lahko Levica znotraj vlade doseže veliko več kot zunaj nje.
Naomi Klein v Doktrini šoka ne razvija resne analize neoliberalizma
23. 09. 2023 07.00
Leta 1970 je socialist in marksist Salvador Allende demokratično in z velikim zanosom prišel na oblast čilske države. Tri leta kasneje ga je z oblasti prek nasilnega državnega udara (ki ga je ZDA podpirala) izrinil general Augusto Pinochet, s čimer se je za skoraj 20 let končala čilska demokracija. General je bil brutalen diktator, njegov režim izjemno okruten. Tisoči so bili usmrčeni, več deset tisoč zapornikov je bilo mučenih, več sto tisoč ljudi je bilo potisnjenih v izgon.
Dvojna omejitev demokracije
02. 09. 2023 16.25
Zgodovina odnosa med kapitalizmom in demokracijo je zelo protislovna, čeprav nas danes prepričujejo, da je demokracija mogoča le v kapitalističnem tržnem gospodarstvu, prispodobe za politično demokracijo pa neoliberalni in konservativni zagovorniki kapitalizma iščejo v tržni potrošniški izbiri.
Kako je svet nehal postajati vse bolj ekonomsko neenak
19. 08. 2023 14.16
Slavni ekonomist Thomas Piketty svojo novo knjigo A Brief History of Equality začne z za nekatere presenetljivo izjavo, da "je današnji svet ne glede na to, kako nepravičen se zdi, bolj egalitaren kot svet iz sredine 20. stoletja ali leta 1900 in v mnogih vidikih še veliko bolj egalitaren kot svet iz leta 1850 ali 1780". Pravi, da v knjigi bolj kot o zgodovini neenakosti piše o zgodovini enakosti, saj "obstaja dolgoročno zgodovinsko gibanje k vse večji družbeni, ekonomski in politični enakosti".
'Feminizem ni boj žensk proti moškim. Gre za razumevanje neenakosti družbe'
12. 03. 2023 19.47
Prvi mož ZN Antonio Gutteres je pred 8. marcem dejal, da bo moralo miniti še okoli 300 let, preden bomo na svetu dosegli enakopravnost spolov. Številnim še vedno ni zagotovljena pravica odločanja o lastnem telesu, tu sta tudi plačna in pokojninska vrzel, vse preveč prisotno nasilje nad ženskami, podatek, da je za žensko najnevarnejši kraj njen lastni dom. Nevidno in neplačano delo še vedno pripada ženskam, ob tem pa imajo tudi slabše možnosti pri zaposlovanju. "Fenomen lepljivih se tal" jih prikuje na določeno pozicijo z nezmožnostjo napredka. Prav zato je gibanje za pravice žensk tako pomembno. "Feminizem ni boj žensk proti moškim, gre za izrazito razumevanje neenakosti družbe," je jasna profesorica na Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek.
Marcel Štefančič: Slovenci komaj čakajo, da nekoga izvolijo in ga potem zrušijo
27. 02. 2023 15.11
Marcel Štefančič v ponedeljek, nekoliko drugače. Novinar, publicist, filmski kritik in mislec se je v svojem prepoznavnem slogu med drugim razgovoril o razlogih za padec podpore Golobove vlade. Pa tudi o opozicijski taktiki Janeza Janše in Anžeta Logarja, političnem sobivanju Nataše Pirc Musar in njene bodoče svetovalke Tatjane Bobnar ter hipokriziji Pahorjeve dobrodelne prodaje katrce. Z voditeljem ukinjene oddaje Studio City sta se pogovarjala Metka Majer in Anže Božič.
Neoliberalizem ni pošast, kot jo prikazujejo levičarji, a tudi ne panaceja, kot se motijo desničarji
22. 10. 2022 11.13
V knjigi Kratka zgodovina neoliberalizma, ki je v manj kot dveh desetletjih nabrala več kot 40.000 citatov, kritični geograf David Harvey brezkompromisno sklepa, da je bil neoliberalizem katastrofa za človeštvo. Ugotavlja, da sistem "ni uspel stimulirati gospodarske rasti po svetu" in da je privedel do "katastrofičnih izgub", "stagnacije" in "ekonomskega kolapsa" v večjem delu sveta v razvoju. Naomi Klein ugotavlja podobno v svoji široko brani knjigi Doktrina šoka, pri čemer poudarja ne le rast, ampak predvsem revščino. Neoliberalne reforme, pravi, so ustvarile ogromen in "trajen" podrazred državljanov, ki zajema med 25 in 60 odstotkov prebivalstva. Oba, Klein in Harvey, nadalje vztrajata, da je neoliberalizem v svojem jedru antidemokratično gibanje in da je v nekaterih primerih že uničilo vrsto temeljnih državljanskih in političnih svoboščin, v mnogo primerih jih je vsaj deloma spodrezalo, v spet tretjih pa jih še bo čez čas.
Anica Mikuš Kos: Razmišljanje o sebi je za marsikoga razkošje
25. 09. 2022 18.07
Današnji svet je močno usmerjen v individualizem, glavna vrednota pa postaja to, koliko imaš in kakšen je tvoj status v družbi. "Če te vrednote prevzameš, ostane razmeroma malo prostora za druge, za skupnost, za empatijo," pravi Anica Mikuš Kos, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok. Družina je najbolj pomembno vzgojno okolje za prosocialno vzgojo. Vendar je marsikatera družina sama vpeta v neoliberalni vrednotni sistem, nekatere pa zaradi lastnosti staršev ali stvarnih ovir ne usmerjajo otroka v pomoč drugemu in socialno odgovornost. Da bi v našem kraju bilo ljudem bolje in lepše, je treba graditi protiutež odtujenosti, brezbrižnosti do drugih v stiski tudi med vrtcem in v času šolanja. Opozarja na pomen majhnih v vsakdan vtkanih znakov sočutja in izkazovanja pomoči. Verjame, da dobro širi dobro.
Srbija na jugoslovanskem pogorišču
27. 08. 2022 16.44
V zadnjih mesecih lahko opazujemo ponovna zaostrovanja v meddržavnih odnosih na Balkanu oz. med državami, ki niso članice EU. Spori in problemi, ki niso bili nikdar rešeni, temveč le zamrznjeni na različne načine, v luči spreminjanja geopolitičnih in geoekonomskih odnosov na svetovni ravni (predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini in zaostrovanja odnosov med Kitajsko in Tajvanom) vse bolj prihajajo v ospredje. Vsaka država vidi možnost za popravljanja zgodovinskih krivic.
Človekove pravice: od razrednega kompromisa do neoliberalne prisvojitve
21. 05. 2022 10.25
Leta 1948 je bila sprejeta v Organizaciji združenih narodov Splošna deklaracija človekovih pravic. Deklaracija je bila kompromis med različnimi pogledi, kaj vse sodi v človekove pravice in je nastajala dolgo časa. Pomenljivo in pomembno je, da v tej deklaraciji najdemo štiri vrste pravic: politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Deklaracija je v bistvu odražala specifičnost razmerij moči v povojni konstelaciji: močan socialistični blok in močna keynesianska država blaginje na strani kapitalističnega bloka, znotraj katerih so bile leve stranke in delavski razred (sindikati) izjemno močni.
V Sloveniji vse več revnih. Kako se bodo s tem spopadle stranke?
12. 04. 2022 06.00
Slovenija je ena izmed sedmih držav v Evropski uniji, v katerih se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 dvignila stopnja tveganja revščine. Pandemija covida-19 je še poglobila stiske najranljivejših skupin, predvsem pa je pokazala že siceršnje sistemske pomanjkljivosti. V Evropski mreži proti revščini opozarjajo, da je odprava revščine politična odločitev, zato nas je zanimalo, kakšne ukrepe bodo v zvezi s to perečo problematiko sprejele stranke.
Politikov ne maramo, pomembne teme nas dolgočasijo? To je slabo
10. 04. 2022 09.18
Človekove pravice, zeh, pravice beguncev, zeh, zeh, okolje, globalno segrevanje, svoboda medijev, zeh, zeh, zeh ... Večina ključnih, izjemno pomembnih stvari je za povprečnega volivca, priznajmo, dolgočasnih, je obvezno nakladanje, ki ga, če se le da, presliši.
Volivci s skoraj 87 odstotki glasov zavrnili novelo zakona o vodah
11. 07. 2021 07.13
Neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da je proti noveli zakona o vodah glasovalo 86,58 odstotka volivcev, za pa 13,42 odstotka. Referendumska udeležba je bila druga najvišja doslej; višjo je imel le referendum, ki je leta 2007 potekal hkrati s predsedniškimi volitvami. Pobudniki referenduma ocenjujejo, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, v delu opozicije pa izid vidijo predvsem kot nezaupnico vladi.
Težavno nadevanje uzd prvakom spletnega razmaha
03. 07. 2021 10.12
Tehnološki velikani so po desetletjih potiskanja sveta skozi informacijsko revolucijo prodrli tako globoko v pore vsakodnevnega življenja, da je njihovo krotenje postalo nevaren poseg. Vse bolj odločno se ga loteva še vedno sveža ameriška vlada, ki hkrati lovi ravnotežje na spolzkem robu, kako nadeti jarem digitalnim velikanom, ne da bi zdivjane vlečne žrebce gospodarstva spremenila v brezvoljna kljuseta.
Novi obrazi ali kolaps liberalne politike?
20. 03. 2021 07.00
Neuspeh opozicijskega projekta KUL, vnovični vznik in odhod iz politike Karla Erjavca, nestrankarska disciplina, notranja trenja v SMC-ju ter vsesplošna kriza zaradi covida-19 so znova obudili že dobro desetletje trajajočo politično igro pred vsakimi parlamentarnimi volitvami – iskanje "novega obraza", ki bo "združil" levo-liberalno sredino z namenom, da se prepreči zmago Janeza Janše na naslednjih volitvah.
Dr. Alenka Zupančič: 'Grešni kozli se menjavajo'
17. 11. 2019 07.00
Svet se resno spreminja, pravi dr. Alenka Zupančič za 24UR Fokus. S filozofinjo, ki je izjemno cenjena doma in v tujini, smo se pogovarjali o aktualnem dogajanju, vplivu na naša življenja, populizmu, podnebnih spremembah, politiki, občutkih ljudi, da se približuje "konec sveta" ... in o tem, kje vidi upanje. Prav o dandanašnjih vseprisotnih občutkih približevanja "konca sveta" piše tudi v prihajajoči knjigi z naslovom Konec.
Kriza socialdemokracije v Evropi: ali obstaja luč na koncu temnega tunela?
24. 09. 2019 06.00
V zadnjih desetih letih so skoraj vse socialdemokratske stranke doživele pretrese, tudi v kontekstu gospodarskih, socialnih in političnih negotovosti. Medtem ko so osemdeseta in devetdeseta leta minulega stoletja minila v znamenju preoblikovanja in obnove evropske socialne demokracije, pa je zadnje desetletje zaznamoval dramatičen, če ne celo nepopravljiv padec ene najstarejših in najbolj odpornih političnih družin v evropski demokratični tradiciji.
Šarec za zdaj brez komentarja na ultimat Levice, molk tudi v koalicijskih strankah
13. 07. 2019 14.43
Svet Levice je na današnjem srečanju razpravljal o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja z vlado in ugotovil, da je izvajanje medsebojnega sporazuma nezadovoljivo. "Če vlada do jeseni ne bo izpolnila obveznosti iz sporazuma in se odrekla desnim politikam, ne bomo podprli proračuna za prihodnji dve leti," je povedal koordinator stranke Luka Mesec.
Otroci revščino dojemajo kot krivičnost sveta
30. 05. 2019 19.33
Otroci danes revščino dojemajo kot krivico in nepravičnost sveta. O tem, kako jim lahko pomagamo, da presekajo krog revščine in se izvlečejo iz prikrajšanosti, smo govorili s predsednico Slovenske filantropije Anico Mikuš Kos.
FOTO: Kako hiter bo v primerjavi s predhodniki pri sestavljanju vlade Miro Cerar?
19. 08. 2014 09.59
Predsednik države Borut Pahor je podpisal predlog kandidature Mira Cerarja za novega mandatarja. Pojasnil je, da ga je predlagal iz treh razlogov. Cerar že ima zagotovljeno podporo na glasovanju, ki bo predvidoma prihodnji teden.
Stranke v 5 korakih o tem, kako bodo Slovenijo rešile iz krize
11. 07. 2014 07.58
Slovenija je že več let v globoki krizi, katere posledica so prazna državna blagajna in prazne denarnice ljudi. Stranke smo pred volitvami vprašali, kako bodo državo končno izpeljale iz krize. A se ne strinjajo niti o njenih vzrokih.
'Vlada naj ne rešuje krize na račun generacije, ki je gradila gospodarstvo in socialno državo'
18. 09. 2013 12.51
Upokojenci bodo protestirali pred vlado, saj ji želijo sporočiti nestrinjanje z "nenehnimi pritiski na upokojence kot na generacijo, ki naj bi živela bolje, kot je potrebno". Zahtevali bodo tudi ohranitev socialne države, javnega zdravstva in šolstva.
FOTO: Jezni Grki: Ljudje, ki sedijo v parlamentu, so izdajalci
22. 02. 2012 07.53
Dodatni varčevalni ukrepi, ki jih je sprejela grška vlada, so spet na ulice pognali več tisoč jeznih in razočaranih Grkov. Zaskrbljenost zaradi Grčije je potopila evropske borze, ki so trgovanje v povprečju zaključile s padci.
VIDEO: Maja sprašuje: Kdaj se boste začeli ukvarjati z resničnimi težavami in ne z aferami?
11. 11. 2011 09.10
Tokrat je kandidate na predčasnih volitvah izzvala Maja. Sprašuje jih, kdaj se bodo začeli ukvarjati z resničnimi težavami, ki jih imamo, ne pa "z nekimi neumnimi in napihnjenimi aferami". Kaj so ji odgovorile stranke? Preberite!
Demagogija neoliberalnih hlapcev, ki jo prodajajo tudi v Sloveniji
28. 10. 2011 17.58
Demagogija neoliberalnih hlapcev, ki jo prodajajo tudi v Sloveniji