nevroni

Krik groze: med pripravo ribe je ta nenadoma 'oživela'

25. 02. 2025 09.36

Nenavadna kuhinjska izkušnje je iz mlade Ukrajinke naredila pravo TikTok zvezdo. Medtem ko se je snemala med pripravo krapa, je riba namreč nenadoma "oživela". Začela se je premikati in tresti, prestrašena Ukrajinka z vzdevkom Balamutka pa je zavreščala in skočila stran.

Shakira izdala poslednjo pesem z besedilom o Gerardu Piqueju

22. 03. 2024 11.00

Shakira je izdala še zadnji singel, v katerem govori o svojem nekdanjem partnerju Gerardu Piqueju. Njen prvi album po sedmih letih, Las Mujeres Ya No Lloran, že z naslovom pove, da ženske ne jokajo več. Superzvezdnica pravi, da je bolečino spremenila v produktivnost.

'Zmagoslavni preboj': prvo zdravilo za Alzheimerjevo bolezen

30. 11. 2022 08.39

Po desetletju neuspešnih raziskav je znanstvenikom uspel preboj. Ustvarili so prvo zdravilo, ki upočasni razkroj možganskih celic pri najpogostejši obliki demence – Alzheimerjevi bolezni. Strokovnjaki najdbo označujejo za zgodovinsko. Zdravilo lecanemab ima sicer manjši učinek od pričakovanega, zato še vedno potekajo razprave o možnosti uporabe.

Težji potek covida lahko sproži težave z možgani

05. 10. 2022 17.58

Težek potek covida-19 lahko povzroči imunske reakcije, ki poškodujejo živčne celice v možganih, kar povzroči težave s spominom, zmedenost in potencialno poveča tveganje za dolgoročne zdravstvene težave, kažejo raziskave londonskih raziskovalcev.

Znanstveniki pomladili miši, cilj je doseči enako pri ljudeh

05. 06. 2022 16.47

V laboratoriju molekularnega biologa Davida Sinclairja na ameriški harvardski medicinski fakulteti so stare miši spet postale mlade. Znanstveniku in njegovi ekipi je uspelo z beljakovinami, ki lahko odraslo celico spremenijo v matično, pomladiti starajoče celice miši v mlajšo različico samih sebe. Če bi metodo uporabili pri ljudeh, bi lahko spremenili potek staranja, živeli mlajši dlje časa in preložili ali se izognili boleznim, povezanim s starostjo, denimo Alzheimerjevi bolezni. "To je svet, ki prihaja. Verjamem, da smo našli glavno krmilno stikalo, način za previjanje ure nazaj," je napovedal Sinclair.

Naravnani 'negativno': od vprašanja preživetja do več stresa

05. 06. 2022 13.50

Zakaj so negativne novice bolj priljubljene od pozitivnih? Zakaj radi pišemo in beremo negativne komentarje? Kar nekaj ima z vsem skupaj opraviti biologija. Znanstveniki so namreč ugotovili, da smo evolucijsko naravnani tako, da dajemo večjo težo negativnim izkušnjam kot pozitivnim.

Kako izbrati pravi parfum?

18. 12. 2021 10.28

V nocojšnji rubriki 24UR Inšpektor bo dišalo po parfumih! Izdelovanje dišav je namreč skozi stoletja postalo prava umetnost. Začelo se je v Franciji, danes pa je ponudba parfumov izjemno pestra – na trgu najdemo vse od uveljavljenih blagovnih znamk do nišnih in naravnih parfumov. V čem se razlikujejo med seboj? Koliko stanejo, kateri so najdražji? Zakaj nam vsem ne diši isti vonj? In zakaj je voh v vsakdanjem življenju tako zelo pomemben? Kaj je tisto, kar nas vodi, ko kupujemo dišavo? Pa zgodbe, ki so parfume naredile večne ...

Dolgi covid pogosto uniči kakovost življenja: zdravnik je dolžan poslušati, ne soditi

04. 09. 2021 07.00

Utrujenost, zasoplost, zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura, problemi s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol ... Dolgi covid lahko prizadene številne organe in organske sisteme, vključno z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim. Zdi se, da je seznam težav, o katerih poroča več milijonov oseb, ki je prebolelo covid-19, vedno daljši. O dolgem covidu se je razpisal infektolog prof. dr. Janez Tomažič z UKC Ljubljana.

K napredovanju bolezni motoričnega nevrona pripomore tudi športna vadba

11. 06. 2021 08.14

Amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) oz. bolezen motoričnega nevrona bo statistično gledano razvil eden od 300 ljudi. Ta bolezen vpliva na sposobnosti gibanja, govora in celo dihanja, znanstveniki pa so zdaj ugotovili, da lahko intenzivnejša telesna vadba povečuje tveganje za napredovanje te bolezni. Vendar pa istočasno opozarjajo: "Če bi vsi nehali telovaditi, bi to prineslo več škode kot koristi." Upajo pa, da bodo ugotovitve pomagale pri individualnem svetovanju.

Študija: Že kratkotrajna vadba spodbudi delovanje možganov

07. 07. 2019 13.26

Ameriški znanstveniki so ugotovili, da že kratkotrajna telesna aktivnost spodbudi delovanje možganov. Pri miših so namreč našli gen, ki poveča povezave med nevroni v predelu možganov, povezanim z učenjem in spominom.

1,8 milijona evrov za življenje: 'Rekli so, naj bom srečna, če bo živel 12 mesecev'

05. 06. 2019 06.00

Odločitev farmacevtskega giganta Novartis, da ceno zdravila Zolgensma postavi pri 2,1 milijona dolarjev ali okoli 1,8 milijona evrov, s čimer gre za najdražji enkratni odmerek zdravila do zdaj, je pred kratkim svet razburila celo veliko bolj kot dejstvo, da gre za sredstvo, ki daje hudo bolnim otrokom novo upanje.

Prodajanje 'programov za tvorbo sinaps' je postalo pravi posel

15. 04. 2019 09.21

Okoliščine, v katerih se rodi dojenček, lahko vplivajo tudi na razvoj njegovih možganov in posledično zaznamujejo njegovo celotno prihodnost. Koliko na to vplivajo starši, koliko genetika in koliko morda življenje v pomanjkanju ter revščini?

BLOG: Hrana za možgane

09. 12. 2018 07.00

Da so možgani lahko učinkoviti, potrebujejo veliko energije, saj so ukazno središče našega telesa in imajo več potrebe po hranilih kot drugi telesni deli. Poskrbite predvsem za vnos tistih hranil, ki jih telo ne more proizvajati samo, vendar so nujno potrebna za delovanje možganov. Med njimi so najpomembnejši vitamini, minerali, oligoelementi in maščobne kisline.

Gen, ki v odrasli dobi povzroči razvoj duševnih bolezni, aktiven že pri novorojenčkih

24. 07. 2015 11.36

Raziskovalci so ugotovili, da je gen, ki ga povezujejo z razvojem psihičnih bolezni, prisoten že pri novorojenčkih. Z zgodnjim zaznavanjem okvarjenega gena bi lahko bolezen ustavili, predvidevajo znanstveniki in preprečili hujše okvare, saj se bolezenska stanja običajno razvijejo šele okoli 20. leta starosti.

Strokovnjaki rezultate pozdravili, a zelo previdno

23. 07. 2015 11.52

Eksperimentalno zdravilo je upočasnilo učinke Alzheimerjeve bolezni pri tistih bolnikih, pri katerih je bila bolezen še v začetni fazi. To bi lahko bil prvi pomembnejši uspeh v boju proti tej neozdravljivi degenerativni bolezni, strokovnjaki pa so ga sprejeli s previdnim optimizmom.

FOTO: Makedonsko vino 'potolklo' slovenskega

25. 11. 2013 16.29

Tako je mogoče sklepati iz rezultatov festivalskega ocenjevanja vin, a vsak obiskovalec si je verjetno izbral svojega zmagovalca. V Ljubljani je potekal tradicionalni, že 16. Slovenski festival vin.

Znanstveniki odkrili pomlajevalno formulo za možgane

11. 03. 2013 10.27

Ameriški raziskovalci so odkrili gen, ki s staranjem upočasnjuje delovanje naših sivih celic. Z njegovo odstranitvijo bi lahko preprečili izgubo spomina in pospešili rehabilitacijo po možganski kapi ter preostalih poškodbah, pravijo.

Zaradi novoletnih lučk doživela 173 epileptičnih napadov

21. 12. 2009 13.30

Novoletne lučke mnogim polepšajo december, Kirsty Dunlop pa predstavljajo pravo nočno moro. Zaradi utripanja lučk doživi tudi do 200 epileptičnih napadov.

Samomor pred kamerami

10. 12. 2008 09.27

V Veliki Britaniji bodo prvič predvajali dokumentarni film o 59-letnem moškem, ki je pred televizijskimi kamerami zaradi hude bolezni storil samomor.

Glasba povečuje inteligenco

10. 05. 1998 09.41

Igranje kakega inštrumenta je po najnovejših raziskavah koristno tudi za možgane. Nemški znanstveniki so primerjali slike možganov izkušenih glasbenikov in oseb, ki nikoli niso igrale kak glasbeni inštrument. Odkrili so, da je možganska skorja (korteks) pianista za 25 odstotkov večja od korteksa človeka, ki se ne ukvarja z glasbo. Čim bolj zgodaj se nekdo začne učiti inštrument, tem bolj se bo razvil njegov korteks. Možgani obdelajo dražljaje, kot na primer glasbene note, kot t.i. tonotopske mape. Na teh mapah se nahajajo nevroni, ki prenašajo živčne impulze. Ker so glasbeni toni drugačni in bolj zapleteni od običajnih glasov, je potrebno več nevronov, da bi te tone obdelali.