nižji stroški

Lani večji dobiček Etola

06. 04. 1999 16.41

Tovarna arom in eteričnih olj Etol je lani po revidiranih poslovnih izkazih ustvarila skoraj 3,6 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, kar je za 4,4 odstotka več kot leto poprej. Čisti dobiček pa se je v primerjavi z letom 1997 povzpel za dobrih devet odstotkov na 288 milijonov tolarjev.

Slovenija po zdravstvenem stanju na sedmem mestu v Evropi

05. 03. 1999 14.15

Slovenija se je v raziskavi o zdravstvenem stanju v 35 evropskih državah, ki jo je pripravila raziskovalna revija The Economist Intelligence Unit iz Londona, uvrstila na sedmo mesto. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril minister za zdravstvo Marjan Jereb, je to velik uspeh, saj so v Sloveniji stroški za zdravstvo za več kot polovico nižji kot v večini evropskih držav. Slovenija namreč v ta namen letno porabi 1.200 mark na prebivalca, na primer Nemčija pa kar 3.000 nemških mark.

Philips bo vložil dve milijardi guldnov v prestrukturiranje podjetja

27. 01. 1999 08.34

Iz podjetja Royal Philips Electornics so sporočili, da bodo prestrukturiranje podjetja in odpisi neizterljivih terjatev podjetje ''olajšali'' za dve milijardi guldnov, od tega jih je 1,5 milijarde namenjenih za prestrukturiranje Lucent Technologies, podjetja iz ZDA, v katerem ima Philips delež ter podjetja Philips Display Corp. Preostali stroški bodo šli na račun prestrukturiranja Philipsovih proizvodnih programov ter odpisov terjatev, predvsem dolžnikov iz Brazilije. Podjetje Philips pričakuje od prodaje 75-odstotnega deleža založniškega podjetja PolyGram kanadskemu Seagramu izredni prihodek v višini 10,7 milijarde guldnov. Kljub temu pa naj bi bil lanski prihodek od poslovanja nižji kot v letu 1997, ko je znašal 3,29 milijarde guldnov.

Na Hrvaškem avgusta upadli življenjski stroški

13. 09. 1998 09.28

Življenjski stroški so bili avgusta na Hrvaškem za pol odstotka nižji kot v mesecu poprej, glede na lanski avgust pa so zrasli za 5,5 odstotka, so sporočili iz hrvaškega urada za statistiko. V mesečni primerjavi se je blago pocenilo za 0,6 odstotka, storitve pa so se podražile za 0,2 odstotka.

Družba Jil Sander povečala promet in prihodek

30. 08. 1998 09.30

Hamburška modna hiša Jil Sander je v prvi polovici leta 1998 poslovala dokaj dobro. Promet se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 17 odstotkov na 106 milijonov mark, dobiček pred obdavčitvijo pa se je v omenjenem primerjalnem obdobju povzpel za 0,8 na 5,8 milijona mark. Vodstvo družbe pričakuje, da se bo poslovni izid v letu 1998 v primerjavi z letom poprej malenkostno izboljšal, večjo rast pa so preprečili višji finančni stroški in nižji prihodki iz naslova licenc. Polletno rast prometa pa v podjetju Jil Sander pripisujejo predvsem uspehu moške kolekcije. Priznavajo tudi, da azijska kriza negativno vpliva na poslovanje podjetja.

V Zagrebu junija padle cene

22. 07. 1998 08.05

Drobnoprodajne cene so bile v Zagrebu junija za 0,3 odstotka nižje kot maja, medtem ko so bili življenjski stroški nižji za 1,1 odstotka, so pokazali podatki mestnega zavoda za načrtovanje. Cene blaga so v prodaji na drobno nižje za 0,4 odstotka, medtem ko so bile storitve dražje za 0,1 odstotka. V prvih šestih letošnjih mesecih so cene v prodaji na drobno porasle v Zagrebu za 6,3 odstotka, življenjski stroški pa za 8,6 odstotka glede na enako obdobje lani.

Slovenske banke čaka obdobje prilagajanja zaradi uvedbe evra

11. 07. 1998 09.32

Slovenske banke se bodo morale zaradi evra spopasti s številnimi težavami doma in v poslovanju s tujimi finančnimi in nefinančnimi institucijami. Dr. Davor Savin z mariborske ekonomske poslovne fakultete je na seminarju Liberalizacija, privatizacija, integracija in koncentracija na finančnih in kapitalskih trgih, ki ga je v začetku minulega tedna pripravil Slovenski raziskovalni institut za management, opozoril, da bo do sprememb moralo priti na ključnih področjih bančnih dejavnosti, med katerimi so predvsem plačilni promet s tujino, devizni računi fizičnih oseb, menjalniški posli, upravljanje tveganj, posli na tujih trgih ter zakladništvo.

Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki

09. 04. 1998 17.08

Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.

Singer načrtuje drastično zmanjšanje števila delovnih mest

06. 12. 1997 11.23

Največji proizvajalec šivalnih strojev na svetu Singer Company namerava v okviru prestrukturiranja podjetja odpustiti 5968 delavcev, kar je 28 odstotkov vseh zaposlenih. Podjetje bo poleg tega proizvodnjo svojih industrijskih ter potrošniških šivalnih strojev vključilo v proizvodnjo nemškega proizvajalca šivalnih strojev Pfaff, ki ga je kupilo pred kratkim. V okviru prestrukturiranja načrtuje Singer precejšnje znižanje proizvodnih stroškov ter izboljšanje poslovnih rezultatov. Proizvodnjo šivalnih strojev naj bi preselili v države, kjer veljajo nižji stroški dela, hkrati pa zaprli več prodajaln, ki poslujejo z izgubo. Singer v letu 1997 pričakuje izgubo v višini 160 milijonov ameriških dolarjev.