obrestne mere
Za Krko minuta odmora
05. 06. 1998 10.47
Četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minilo predvsem v znamenju ustavitve trgovanja z delnicami Krke, zaradi sodne odločbe iz naslova patentne tožbe s strani ameriške farmacevtske multinacionalke Merck. Višina odškodnine naj bi se gibala više od sto milijonov dolarjev. Nekateri borzni udeleženci so bili z novico seznanjeni že dan prej, tako da so vneto prodajali zaloge omenjenih delnic. Razprodaje so se nadaljevale še nekaj časa včeraj, dokler Ljubljanska borza ni zaustavila trgovanje z delnicami Krke. Do omenjenega ukrepa je bilo sklenjenih za 55,67 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj Krkinih delnic upadel za 3,1 odstotek in znaša sedaj 30.311 SIT. Odškodninske tožbe so v razvitem svetu, predvsem pa v farmaciji del vsakdana. Za ta namen imajo podjetja v svoji bilanci stanja oblikovane posebne rezervacije, Krka tu ni nikakršna izjema. Na razvitih trgih pa se ravno ne dogaja, da bi borzne oblasti v takih slučajih ustavile trgovanje z delnicami. Namen teh ukrepov naj bi bil zaščita delničarjev, dejansko pa le povečajo preplah med njimi. Trg je sam po sebi najboljši mehanizem zaščite. Predstavniki Krke bodo danes okrog 13. Ure sklicali tiskovno konferenco in podrobneje obrazložili dejstva iz sodbe, zato je pričakovati, da predstavniki borze še ne bodo sprostili trgovanja z delnicami Krke. Celoten trg je bil v četrtek negativen, saj je SBI izgubil kar 33,9 točke in končal pri 1.638,51. Vrednostno je bilo sicer največ trgovanja z delnicami Leka serije C, (641,9 mio SIT) a so bili sklenjeni le štirje posli. Z delnicami Leka A, je bilo sklenjenih za 46,3 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj upadel za 2,56 odstotka. Delnice Petrola so ob prometu v višini 39,49 mio SIT izgubile 2,06 odstotka vrednosti. Trend še posebej ni prizanesel >>novincu<< Gorenju, katerega tečaj je ob 17,49 mio SIT poslov, upadel za 3,7 odstotka.
Začela delovati Evropska centralna banka
01. 06. 1998 11.07
Evropska unija je danes uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje čim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.
Največ trgovanja z Radensko
28. 05. 1998 11.51
V sredo je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev SBI porasel za 6,2 točki na vrednost 1.651,85 točke, ob zopet zelo skromnem prometu v višini 173,8 mio SIT. Največ se je trgovalo z delnicami Radenske, katerih tečaj se je okrepil za 0,7 odstotka (53,47 mio SIT). Z delnicami farmacevtov je bilo za polovico manj prometa, ob čemer so delnice Leka porasle za 0,31 odstotka, Krke pa za 0,18. Obdobje slabe likvidnosti trga se torej nadaljuje, kot največja razloga za tako stanje velja omeniti davek na kapitalske dobičke fizičnih oseb ter administrativne omejitve za vstop tujega kapitala.
Gorenjska banka v sodelovanju z občinama Bled in Radovljica
28. 05. 1998 11.37
Gorenjska banka (GB) je z občinama Bled in Radovljica tudi za leto 1998 sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju za pospeševanje malega gospodarstva na podlagi posojil z ugodnejšimi pogoji, so sporočili iz poslovne enote GB v Radovljici.
Madžarska centralna banka zmanjšala obrestne mere
27. 05. 1998 08.10
Narodna banka Madžarske je v ponedeljek zmanjšala skoraj vse kratkoročne obrestne mere za četrtino odstotka in tako presenetila udeležence na finančnem trgu, saj je do spremembe prišlo v nestabilnih razmerah neposredno po drugem krogu parlamentarnih volitev, ocenjujejo analitiki, ki še dodajajo, da je uvedba tega ukrepa ravno v tem trenutku lahko signal, da ni razloga za paniko, da gospodarstvo stoji na zdravih nogah in se inflacija zmanjšuje.
Drugo srečanje finančnih ministrov treh držav
18. 05. 1998 15.28
Na dvodnevnem srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank Avstrije, Madžarske in Slovenije so največ pozornosti namenili vključevanju Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo na področju harmonizacije davčne zakonodaje in modernizacije trga kapitala, so v skupni izjavi po pogovorih povedali finančni ministri in guvernerji.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Rusija mora rešiti proračunske težave
03. 04. 1998 10.42
Rusija po mnenju predsednika Mednarodnega denarnega sklada Michela Candessusa doslej ni pokazala ustrezne volje za rešitev svojih davčnih težav. Kot je povedal predsednik MDS, se prav lahko zgodi, da bo Rusija zato "kaznovana".
Javni dolg Brazilije vedno višji
01. 03. 1998 10.16
Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.
Hude izgube na hongkonški borzi
12. 01. 1998 18.29
Zlom največje azijske investicijske družbe Peregrine Investments Holdings Ltd., višje obrestne mere in dolgotrajna finančna in monetarna kriza v azijskih državah so danes botrovali hudim izgubam na hongkonški borzi. Indeks Hang Seng je prvič po treh letih zdrknil pod mejo 8000 točk in se ob koncu trgovanja zaustavil pri 8121 točkah. Nemir na azijskih trgih se je preselil tudi v Evropo, saj s skoraj vseh evropskih borz poročajo o strmem padanju tečajev vrednostnih papirjev. O tri- do štiriodstotnem padcu tečajev v dopoldanskem delu trgovanja so poročali iz Pariza, Londona, Frankfurta, Bruslja, Osla in celo Moskve, kjer so tečaji nekaterih vrednostnih papirjev zdrsnili kar za 10%.