obsodili
Pretežka za zapahe
06. 04. 2001 00.00
Neko Bolgarko so zaradi prevare obsodili na zapor, vendar kazni ne bo preživela v ječi, ker je predebela. Bolgarka tehta 220 kilogramov in živi v sedmem nadstropju, zato je ne morejo prepeljati do zapora.
Wackerju 14 let zapora
05. 04. 2001 00.00
Britansko sodišče je nizozemskega voznika tovornjaka spoznalo za krivega uboja 58-ih kitajskih ilegalnih prebežnikov, ki so se junija lani med prečkanjem Rokavskega preliva zadušili v njegovem tovornjaku. Za krivo pa so spoznali tudi soobtoženo kitajsko prevajalko.
Podpora Makedoniji
05. 04. 2001 00.00
Obrambni ministri držav JV Evrope so se na izrednem razširjenem sestanku v Skopju v sklepni izjavi zavzeli za okrepitev sodelovanja med državami za dosego trajnega miru in gospodarske blaginje na območju. Potrdili so zavezanost spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja ter ostro obsodili vse oblike nasilja, ki resno ogrožajo mir, varnost in stabilnost v JV Evropi. Ostro so obsodili tudi teroristične dejavnosti oboroženih albanskih skupin v Makedoniji, izrazili pa trdno podporo suverenosti Makedonije in nedotakljivosti njenih meja, prav tako pa tudi njenemu načinu reševanja krize. Ob tem so še poudarili pomen političnega reševanja sporov.
Obsodili nekdanjega esesovca
03. 04. 2001 00.00
Nekdanjega poveljnika SS Juliusa Viela, obtoženega, da je marca 1945 ubil sedem judovskih prisilnih delavcev, je danes sodišče v nemškem mestu Ravensburg obsodilo na dvanajst let zapora. Tožilstvo je za 82-letnega Viela sicer zahtevalo dosmrtno ječo. Po pričanju glavne priče Adalberta Lalliera, ki je bil tedaj v skupini, ki je nadzorovala prisilne delavce, je obtoženi žrtve hladnokrvno ubil. Zločin se je zgodil v Litomericah na Češkem, kjer so zaporniki kopali zaščitne jarke, s katerimi naj bi preprečili napredovanje Rdeče armade.
EU za multietnično Makedonijo
02. 04. 2001 00.00
V Skopje je prispel visoki predstavnik Evropske unije za varnostno politiko Javier Solana, v torek pa bo prispel tudi George Robertson, ki bo makedonsko prestolnico obiskal na čelu delegacije Severnoatlantskega sveta.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
Civilne žrtve spopadov v Makedoniji
23. 03. 2001 00.00
Boji na območju Tetova so se tudi davi nadaljevali, čeprav v manjšem obsegu, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Albanski skrajneži še naprej obstreljujejo makedonske položaje, makedonske varnostne sile pa na napade odgovarjajo. Največkrat se sliši streljanje s hribov nad Tetovom, najpogosteje iz trdnjave Kale na vzpetini Baltepe ter nad vasmi Koltuk, Dva Bresta in Potok. Makedonske varnostne sile so uspešno pregnale albanske skrajneže z njihovih glavnih položajev na Šar planino ter pri tem uničile več ostrostrelskih gnezd, je še poročala MIA.
Siloviti spopadi na območju Tetova
19. 03. 2001 00.00
Na širšem območju Tetova že od zgodnjih jutranjih ur potekajo hudi spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Po poročanju tamkajšnjih medijev makedonske sile silovito napadajo albanske skrajneže, slednji pa menjujejo položaje in napadajo z več strani. Boji naj bi se pomaknili na območje zahodno od Tetova. Albanski skrajneži naj bi v noči na ponedeljek osvojili hrib Kale. Spopadi v mestu, od koder se je izselila že večina civilnega prebivalstva, potekajo že šesti dan. Begunci iz Tetova, ki so jih začasno namestili v makedonskem glavnem mestu Skopje, so tudi za danes napovedali protestni shod pred poslopjem makedonske vlade.
Z minuto molka proti terorizmu
19. 03. 2001 00.00
Več tisoč Špancev je danes z minuto molka protestiralo proti bombnemu napadu v letovišču Rosas na Costi Bravi na severozahodu Španije, kjer je v noči na nedeljo umrl španski policist. Oblasti odgovornost za napad pripisujejo baskovski teroristični ogranizaciji ETA. Napad so obsodili tudi španski poslanci, ki so se zbrali pred stavbo španskega parlamenta v Madridu. Večje zborovanje bodo v španski prestolnici predvidoma pripravili drevi.
''Hočemo odstop Kučme''
13. 03. 2001 00.00
V Lvovu na vzhodu Ukrajine so danes potekale demonstracije, na katerih je približno 3000 študentov zahtevalo izpustitev mladih, ki so jih zaprli med petkovimi demonstracijami proti predsedniku Leonidu Kučmi v Kijevu. Demonstranti so med večurnimi protesti v središču Lvova zažgali ukrajinsko zastavo, zahtevali pa so tudi odstop notranjega ministra Jurija Kravčenka in kazen za policiste, ki so bili po njihovih trditvah med petkovimi demonstracijami nasilni.
Obsodili privržence gibanja Falun gong
13. 03. 2001 00.00
V Tianjinu na severu Kitajske so po poročanju lokalnih medijev na zaporne kazni obsodili 13 privržencev prepovedanega gibanja Falun Gong. 53-letna Cao Chengmin in Hao Nianxiang sta bila obsojena na šest oziroma štiri leta zaporne kazni, ker sta nosila transparente z napisom "Falun gong ni zloben kult". Cao je transparent razvil na pekinškem trgu Nebeškega miru 1. oktobra, ob kitajskem nacionalnem prazniku.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Obsodili teroristični napad
05. 03. 2001 00.00
Ameriška vlada je včerajšnji napad v izraelskem mestu Netanja, v katerem so umrle tri osebe, 60 pa jih je bilo ranjenih, obsodila kot "gnusno teroristično dejanje". Hkrati je palestinske avtonomne oblasti pozvala, naj prepreči takšne napade. "Takšna dejanje le povečujejo bolečino in trpljenje nedolžnih ljudi," je sinoči v Washingtonu izjavil tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher.
Odmevi na napad na Petka
02. 03. 2001 00.00
Zdravstveno stanje Mira Petka, dopisnika Večera, ki sta ga v sredo zvečer fizično napadla neznanca, je glede na poškodbe, ki jih je dobil v napadu, zadovoljivo.
Brunner obsojen na dosmrtno zaporno kazen
02. 03. 2001 00.00
Zaradi zločinov proti človeštvu so v Parizu na dosmrtno zaporno kazen obsodili Aloisa Brunnerja, ki ga na procesu ni bilo in ni znano ali je sploh še živ. Sodišče je nacističnega zločinca Brunnerja spoznala krivega smrti več sto otrok v koncentracijskem taborišču Ausschwitz.
Haider sprožil nov škandal
02. 03. 2001 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider je vnovič povzročil škandal, tokrat z zmerljivko na račun vodje judovske skupnosti v Avstriji Ariela Muzicanta. Haiderja so obsodili predstavniki levičarskih strank, pa tudi koalicijske Ljudske stranke. Haider je že pred dnevi ozmerjal nemškega kanclerja Schröderja z zgubo, zunanjega ministra Fischerja s teroristom, francoskega predsednika Chiraca pa je primerjal s kurtizano, ki deli lekcije o morali.
Pretepli dopisnika Večera
01. 03. 2001 00.00
Koroškega dopisnika časnika Večer, Mira Petka, sta v sredo zvečer pred domačo hišo v Mežici napadla neznanca, ki sta Petka huje telesno poškodovala, saj je utrpel zlom nosu in zlom ličnic, dobil pa je tudi razpočno rano na glavi in več drugih poškodb. Trenutno se zdravi v bolnišnici Slovenj Gradec, vendar ni več v življenjski nevarnosti. Policijska preiskava dogodka še poteka.
Obsodili češkega premiera Zemana
28. 02. 2001 00.00
Češko sodišče je danes kaznovalo češkega premiera Miloša Zemana, ker je neutemeljeno in brez dokazov novinarja Ivana Brezino obtožil korupcije. Sodišče v Pragi je Zemanu naložilo plačilo kazni 300.000 čeških kron (7890 ameriških dolarjev) ter od njega zahtevalo, da se Brezini javno opraviči, ker ga je obtožil, da je od državne elektroenergetske družbe ČEZ sprejemal podkupnino, da bi za njih pisal ugodne članke o sporni jedrski elektrarni Temelin, je poročala češka tiskovna agencija ČTK.
Albanci zanikajo napad na avtobus
20. 02. 2001 00.00
Albanski gverilci iz doline Preševo, ki se borijo proti represiji srbske policije na albanskih etničnih področjih, so danes obsodili petkov napad na avtobus . Začasni upravni svet Kosova je danes ostro obsodil napad na konvoj petih avtobusov Niš ekspresa, ki je iz Niša peljal v Gračanico. Svet, najvišji skupni organ političnih predstavnikov s Kosova in mednarodne skupnosti, je pozval k takojšnji prekinitvi skrajnih dejanj v pokrajini. Albanski predstavniki pa so zahtevali, da kosovski Srbi odstranijo zapore na cestah po Kosovu, ki so jih postavili z zahtevo, da mednarodne sile sprejmejo nujne ukrepe za zaščito Srbov v pokrajini.
KFOR prijel šest osumljencev napada
17. 02. 2001 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil na Kosovu KFOR so po včerajšnjem napadu na srbski konvoj blizu Podujeva, v katerem je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 43 pa jih je bilo ranjenih, prijeli šest osumljencev. Jugoslovanska vlada je od Varnostnega sveta ZN zahtevala, naj skliče izredno sejo, na kateri bodo obsodili napad in sprejeli ukrepe proti nasilju. Kot je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, je jugoslovanska vlada pozvala sile KFOR in misije ZN na Kosovu (UNMIK), naj se na napad odzovejo v skladu z resolucijo 1244 ZN in zagotovijo temeljne človekove pravice in varnost vseh ljudi, ki živijo v pokrajini.
Kubanci naposled osvobodili dva Čeha
15. 02. 2001 00.00
6. februarja 2001 sta bila nekdanji finančni minister in član parlamenta Ivan Pilip ter bivši študentski disident Jan Bubenik odpuščena iz Ville Mariste, kubanske ječe za politične zapornike v Havani. Pred več kot tremi tedni, 12.januarja, so ju kubanske oblasti pridržale, potem ko sta se v provinci Ciego de Avila srečala z dvema Castrovima nasprotnikoma, Obtožili so ju, da sta kontrarevolucionarna agenta in vohuna Združenih držav. V skladu s kubanskim zakonom se jima je obetal zapleten proces, ki bi lahko trajal celo 6 mesecev in če bi bila dokazana njuna krivda, bi se lahko znašla v zaporu celo do dvajset let. Mnogi domnevajo, da se je Castro želel maščevati, ko je zvedel, da je Češka Republika podprla še eno resolucijo Združenih narodov, ki obtožuje Kubo kršitve človekovih pravic. Zaradi številnih protestovz evropske skupnosti in Washtingtona, je kubanski zunanji minister pristal na izpustitev zapornikov, vendar v zameno za njuno priznanje krivde in tudi opravičilo češke vlade. Češki premier Milos Zeman pa je to ponudbo odklonil, češ, da obtožbe niso upravičene, niti ni stvarnih dokazov za aretacijo.
Preiskava eksplozije v Zagrebu
02. 02. 2001 00.00
Zagrebška policija je uvedla preiskavo proti za zdaj še neznanemu storilcu, ki je podtaknil bombo na partizansko grobnico narodnih herojev na zagrebškem pokopališču Mirogoj. Vodja zagrebške policije Ivan Babić je povedal, da so proti neznanemu storilci na pristojnemu organu vložili kazensko ovadbo.
Oecalan svari pred spopadi
26. 01. 2001 00.00
Vodja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulah Oecalan, ki so ga v Turčiji obsodili na smrt, je iz zapora opozoril pred novimi spopadi med pripadniki njegove stranke in turškimi silami, če se bo Turčija maščevala PKK. "Ne želimo nove vojne, toda če bomo napadeni, bomo izrabili pravico do samoobrambe," je preko svojih odvetnikov sporočil Oecalan.
Pogojna kazen za Likarja
26. 01. 2001 00.00
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so nekdanjega generalnega direktorja policije Boruta Likarja zaradi izdaje uradne tajnosti obsodili na mesec dni pogojne kazni. Likar je namreč konec leta 1998 novinarju Slovenskih novic Bojanu Budji razkril del zaupnega dokumenta, v katerem so bili opisani dogodki med osamosvojitveno vojno na Koroškem.
V Italiji obsodili "striptizerja"
18. 01. 2001 00.00
Sodišče v Firencah je obsodilo nekega moškega, ki se je pred dvema letoma oblečen v ženska oblačila začel slačiti pred Michelangelovim kipom Davida v Firencah, pri tem pa so ga njegovi prijatelji spodbujali ter fotografirali in snemali z video kamerami. Sodišče je "striptizerju" zaradi "nemoralnega obnašanja v javnosti" naložilo 400.000 lir kazni (44.000 SIT).
Umrl je Sergej Kraigher
17. 01. 2001 00.00
V 87. letu starosti je umrl Sergej Kraigher, udeleženec narodnoosvobodilnega boja, nosilec partizanske spomenice leta 1941 in častni doktor ljubljanske in mariborske univerze.
Slovenska manjšina v Italiji zaskrbljena
13. 01. 2001 00.00
V Jamljah pri Gorici je sinoči potekalo skupno srečanje, ki sta ga sklicali krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ). Srečanje je bilo sklicano zaradi zaskrbljenosti ob dejstvu, da so bili v pričakovanju zaščitnega zakona iz italijanskega državnega proračuna črtani denarni prispevki za manjšino. Gre za osem milijard lir za delovanje kulturnih ustanov Slovencev v Italiji, ki jih predvideva zakon za obmejna območja.
Zdravnik ubil skoraj 300 ljudi
05. 01. 2001 00.00
Britanski družinski zdravnik Harold Shipman, ki je bil že obsojen umora 15 svojih pacientov, naj bi imel na vesti skoraj tristo ljudi. Kot je pokazala preiskava britanske vlade, je urad doktorja Shipmana v letih med 1974 do 1998 na območju Manchestra zabeležil 297 smrti več kot drugi zdravniki v tem predelu Velike Britanije.
V Rusiji začeli izvajati davčno reformo
02. 01. 2001 00.00
Z včerajšnjim dnem so v Rusiji začeli izvajati najpomembnejšo davčno reformo v zadnjih desetih letih. Med drugim je stopila v veljavo enotna 13-odstotna davčna stopnja, kar Ruse uvršča med najmanj obdavčene državljane na svetu. Predsednik države Vladimir Putin je novi zakon o davkih potrdil 7. avgusta lani, potem ko ga je 26. julija ratificiral parlament.
Mafijca obsodili v Grčiji
29. 12. 2000 00.00
Francesca Prudentina, domnevnega italijanskega mafijca, osumljenega tihotapljenja cigaret, so v Solunu obsodili na 19 mesecev zapora zaradi posedovanja ponarejenega potnega lista, so sporočili grški pravosodni viri. Isti viri so še povedali, da bo grško pravosodje takoj po novoletnih praznikih preučilo italijansko zahtevo po Prudentinovi izročitvi Italiji.