okrogla miza
Mednarodna konferenca Telekomunikacije 2001
07. 11. 2001 00.00
Na 2. mednarodni konferenci Telekomunikacije 2001 s podnaslovom Nove poslovne priložnosti, ki poteka v Portorožu, okoli 250 udeležencev na 40 predavanjih ter razstavnih prostorih predstavlja novosti in smernice na področju telekomunikacij.
Je ministrstvo za informacijsko družbo odveč?
23. 10. 2001 00.00
V okviru INFOS-a so na okrogli mizi z naslovom <strong>Informacijska družba in realnost</strong> sodelujoči izpostavili dve vprašanji: kako informirati tiste, ki nimajo ali ne želijo imeti interneta, in ali je obstoj Ministrstva za informacijsko družbo sploh upravičen.
Pritožbe zoper delo policije
09. 10. 2001 00.00
Policijski sindikat Slovenije je na okrogli mizi Pritožbe zoper policijo razpravljal o ustreznosti trenutne ureditve, ko policija odloča o pritožbah zoper lastne nepravilnosti.
Na sejmu brez rejcev
26. 08. 2001 00.00
V Gornji Radgoni se nadaljuje 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki ga bojkotirajo rejci goveda, svinj in drobnice.
Konferenca o institucijah v tranziciji
13. 07. 2001 00.00
Dvodnevne mednarodne konference z naslovom Institucije v tranziciji, ki jo pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj, se udeležuje 80 udeležencev iz tujine in Slovenije, predvsem znanstveniki z univerz oziroma raziskovalnih inštitutov in strokovnjaki iz državnih in mednarodnih ustanov. Osnovni namen konference je analizirati proces tranzicije in vključevanja v EU kot proces institucionalnih sprememb, ki je rezultat delovanja in interesov v njem sodelujočih akterjev in ga zato ni mogoče povsem predvideti.
Pisatelji o človekovih pravicah
25. 05. 2001 00.00
Na Bledu, kjer že tretji dan poteka mednarodno srečanje pisateljev, poteka okrogla miza Mirovnega komiteja na temo Človekove pravice in poklicanost pisatelja. Razpravo o perečih problemih, ki se ne dotikajo le pisateljev - ti bi morali imeti vlogo razsvetljevalcev - vodi slovenski pesnik Veno Taufer, ki trdi, da za književnika vprašanje človekovih pravic ne sme biti nekaj relativnega, saj avtor s svojimi zgodbami, pesmimi pričuje o izkušnjah in usodah neke človeškosti. Uvodne misli je poleg Tauferja prispeval še grški literat Anastasis Vistonitis, ki opozarja predvsem na ignoranco in brezbrižnost ljudi do problemov drugih. Prav zato je dolžnost sodobnega pisatelja, meni Vistonitis, presojati kulturo z raziskovanjem njenega jedra, kjer se skrivajo njeni neuspehi, slabosti, izmaličenosti in napake.
Retrospektiva slovenskega filma v Berlinu
24. 04. 2001 00.00
V Berliner Filmkunsthaus Babylon bo od četrtka, 26. aprila, do ponedeljka, 30. aprila, potekala retrospektiva slovenskega filma. V petih dneh bodo po izboru večkratnega gosta portoroškega festivala Bernda Buderja zavrteli sedem celovečernih in devet kratkih slovenskih filmov. Poleg predvajanih filmov bo v Berlinu potekala okrogla miza o današnjem slovenskem filmu, na kateri bodo sodelovali: režiserja Janez Burger in Karpo Godina, distributerja Thorsten Frehse in Wigbert Moschall ter predstavnica Filmskega sklada RS Nerina T. Kocjančič.
Gledališča v nemškem jeziku
16. 04. 2001 00.00
V Parizu se bo 23. aprila začel zanimiv francosko-nemško-švicarski projekt, v katerem bodo kulturne ustanove, med njimi Göthejev inštitut, švicarski kulturni center Pro helvetia in pariško Odprto gledališče, predstavile dramska dela, napisana v nemškem jeziku.
Okrogla miza o šolanju beguncev
12. 04. 2001 00.00
V okviru prvega festivala vzgoje in izobraževanja ter 24. sejma Vse za otroka in družino je bila danes okrogla miza z naslovom Šolanje azilantov, beguncev in tujcev, ki jo je pripravilo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Kot je poudarila Majda Urank z resornega ministrstva, je omenjeni posvet prvi tovrstni v državi, čeprav se Slovenija že deset let srečuje s problemom beguncev. Po zadnjih podatkih, tako Urank, v slovenskih osnovnih šolah znanje pridobiva 370 tujcev različnih narodnosti, s stalnim in začasnim bivališčem, začasnim zatočiščem, azilom ali neurejenim statusom. V srednjih šolah se pouka udeležuje 210 dijakov z začasnim zatočiščem, na visokošolskih ustanovah pa se izobražuje 75 študentov z začasnim bivališčem. Posveta se je udeležil tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je predstavil poročilo o človekovem razvoju.
Svetovni dan poezije
21. 03. 2001 00.00
Organizacija UNESCO je leta 1999 razglasila 21. marec za svetovni dan poezije. Dan poezije se proslavlja širom sveta. Ker so Združeni narodi isti dan proglasili za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se bo dan poezije navezoval tudi na to tematiko. V Sloveniji bodo ljubitelji poezije ta dan letos praznovali prvič. V znamenju pesništva Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO na ta dan pripravljata dva dogodka, ki naj bi osvetlila poezijo z vidikov prevajanja. Svetovni dan poezije bodo z večernim odprtim branjem številnih slovenskih pesnikov vseh generacij obeležili tudi v trnovskem KUD-u France Prešeren.
Okrogla miza o problematiki drog
07. 03. 2001 00.00
V zvezi s problematiko drog smo do nedavnega poznali le dve monopolni politiki, medicinsko in policijsko, ki sta uporabo teh snovi označili kot deviantno. Z vidika družbenih ved pa je uporaba drog del vsakdanjega življenja in temu ustrezno je problematiko povezano s tem potrebno tudi obravnavati, je na današnji okrogli mizi z naslovom Politološki vidiki nacionalne politike do prepovedanih drog v Sloveniji povedala sociologinja in redna profesorica na Fakulteti za družbene vede (FDV) Tanja Rener. Okroglo mizo sta na FDV organizirala vladni urad za droge in Slovensko politološko društvo.
Letos še več stare glasbe
25. 02. 2001 00.00
Petič zapored bo v okviru Festivala Brežice drugo polovico letošnjega julija potekal pester program stare glasbe. Umetniški vodja in direktor festivala Klemen Ramovš zagotavlja, da je vse nared za 16 koncertov, ki bodo obogatili poletno kulturno ponudbo v regijah med Ljubljano in Zagrebom. V Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice, v kostanjeviški Samostanski cerkvi in na gradu Mokrice bodo od 14. do 28. julija nastopili priznani umetniki iz Nizozemske, Velike Britanije, Avstrije, Češke, Italije, Nemčije in Belgije, poseben program pa pripravljajo še slovenski in avstrijski glasbeniki. Letos bo država partnerica brežiškega festivala Nizozemska, zato bodo največ koncertov izvedle prav njihove skupine. Posebnost bo svetovna premiera nizozemskih del iz arhivov v Parizu in Zürichu na otvoritvenem večeru. Osrednji koncerti bodo letos še vedno v drugi polovici julija, že leta 2002 pa jih bodo zaradi poslovnih interesov ter želja obiskovalcev dokončno prestavili na prvo polovico julija.
Okrogla miza o slovenski sodobni umetnosti
18. 02. 2001 00.00
V Centru za nove medije Moderne galerije v Ljubljani je v soboto 17. februarja potekala okrogla miza z naslovom Sodobna umetnost v Sloveniji. Predzadnji dan razstave Vulgata, tretje razstave U3, so oganizatorji izbrali za razmišljanje o vprašanjih in strategijah v delih sodobnih slovenskih umetnikov, o pogledih na sodobno umetnost v povezavi z institucijo U3 ter o vlogi Moderne galerije kot muzeja moderne in sodobne umetnosti. Omizje je vodil kustos Moderne galerije Igor Zabel, v debatni skupini pa so bili Zdenka Badovinac, Miran Mohar, Tugo Šušnik, Apolonija Šušteršič ter vsi trije dosedanji kustosi trienalov sodobne slovenske umetnosti: Tomaz Brejc, Peter Weibel in Gregor Podnar.
Sodobna umetnost v Sloveniji
17. 02. 2001 00.00
Na predzadnji dan razstave U3. 3. trienala sodobne slovenske umetnosti Vulgata bo v Moderni galeriji, ob 17.uri, potekala okrogla miza na temo Sodobna umetnost v Sloveniji.
Okrogla miza o prihodnosti Skupine Telekom
12. 01. 2001 00.00
V prostorih GZS je potekala okrogla miza z naslovom Skupina Telekom: včeraj, danes, jutri, udeležili pa so se je predstavniki Telekoma, vlade, gospodarstva in univerze. Ugotovljeno je bilo, da se razvitost informacijske in telekomunikacijske infrastrukture v Sloveniji že približuje ravni razvitih evropskih držav, dodatno spodbudo pa naj bi prinesla tudi liberalizacija tržišča in vstop konkurence na slovenski telekomunikacijski trg. Skupina Telekom je na to po besedah večine udeležencev tako tehnološko kot organizacijsko dobro pripravljena, s privatizacijo pa ne gre hiteti, vsaj ne pred spremembo obstoječih cenovnih razmerij v fiksni telefoniji, ki so zaenkrat še pod vladnim nadzorom. Tako vodstvo skupine Telekom, državni sekretar za telekomunikacije Tomaž Kalin pa je pojasnil, da bo vlada že 11. 1. obravnavala predlog novega zakona o telekomunikacijah, ki bo določil pravila igre na liberaliziranem trgu. Najkasneje v treh mesecih po sprejetju zakona, ki naj bi bil sprejet najkasneje februarja, bo ustanovljena agencija za telekomunikacije, katere direktorja in namestnika naj bi, kot predvideva zakonski predlog, imenovala vlada.
Usoda sečoveljskih solin
09. 01. 2001 00.00
O usodi gospodarske dejavnosti solinarstva in ohranitvi krajinskega parka Sečoveljske soline, ki so opredeljene kot ramsarska lokaliteta, so se na problemski konferenci in okrogli mizi v prostorih podjetja Soline soočili predvsem predstavniki pristojnih ministrstev, lokalnih skupnosti ter podjetij Droga in Soline, slednji kot uporabnika območja, ki je v lasti države. Ključni korak v ohranitvi solinarstva in solin je pogodba o skrbništvu in vladna obravnava uredbe o podelitvi koncesije, ki bo določala obveznosti in naloge koncesionarja ter vire financiranja za ohranitev krajinskega parka Sečoveljske soline.
Okrogla miza o Slovencih in plebiscitu
19. 12. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani so ob okroglih obletnicah koroškega plebiscita (1920) ter plebiscita o samostojnosti Slovenije (1990) pripravili okroglo mizo o Slovencih in plebiscitu. Pri prvem po mnenju akademika Janka Pleterskega ni šlo za izražanje narodove samoodločbe, ampak je bil, podobno kot sicer plebisciti v tistem obdobju, prej sredstvo mednarodne diplomacije za rešitev spornega vprašanja o meji na dotičnem območju. Je pa na koroškem plebiscitu šlo za vprašanje narodne rešitve, na plebiscitu o samostojnosti Slovenije pa je bila dilema drugačna, meni Pleterski. Dr. Tine Hribar je poudaril, da so se akterji v času osamosvajanja Slovenije namesto za termin referendum odločili za plebiscit prav zato, ker je šlo za "biti ali ne biti naroda", prof. Ivan Kristan pa je poudaril, da je bilo pomembno predvsem vprašanje samoodločbe in državnosti. Prispevke z okrogle mize - sodelovala sta tudi Božo Repe s Filozofske fakultete v Ljubljani in muzejska svetovalka v Muzeju novejše zgodovine Nataša Urbanc - bodo prihodnje leto objavili v posebni publikaciji.
Na Bledu odkrili spominsko obeležje
25. 11. 2000 00.00
V spomin na švedskega krajinskega arhitekta Carla Gustava Svenssona, ki je konec prejšnjega stoletja zasnoval in zasadil osrednji park okoli sedeža sedanje občine na Bledu, so dopoldne v blejskem parku na Cesti svobode blizu hotela Park odkrili spominsko obeležje. Po odkritju obeležja je bila v hotelu Jelovica okrogla miza z naslovom Blejski parki nekoč, danes in jutri.
Festival vin v Cankarjevem domu
23. 11. 2000 00.00
Od 23. do 25. novembra poteka v Cankarjevem domu že 3. Slovenski festival vin. Odprt bo v četrtek in petek od 13. do 21. ure, v soboto pa že od 11. pa vse do 21. ure. Predstavljenih bo več kot 220 vrhunskih slovenskih in tujih vin, na festivalu pa sodeluje več kot 100 vinarjev, vinogradnikov in vinskih kleti. Slovenski festival vin ni novost na slovenskem trgu. Letos poteka že tretje leto, čeprav pod novim imenom. Iz lanskoletnega Festivala novih vin na slovenskem trgu se je preimenoval v Slovenski festival vin.
Tretji slovenski festival vin
20. 11. 2000 00.00
Podjetje Infos in Cankarjev dom bosta od četrtka, 23. novembra, do sobote, 25. novembra, organizirala tretji slovenski festival vin, na katerem se bo predstavilo preko 220 slovenskih in tujih vin več kot 100 vinarjev in vinskih kleti iz vseh treh slovenskih vinorodnih okolišev, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki Infosa. Festival bo po besedah organizatorjev predstavil vsa vina, ki so bila letos najboljša ali kakorkoli nagrajena, glavna cilja festivala pa ostajata dvig kulture pitja pri slovenski mladini in poskus celovite promocije slovenskih vin.
Okrogla miza o izobraževanju
18. 11. 2000 00.00
Na Bledu se izteka dvodnevna okrogla miza z naslovom Kakovost v visokem izobraževanju, ki sta jo po nedavnem sestanku stalnega odbora za visoko šolstvo in znanost pri evropskem delu organizacije Izobraževalna internacionala pripravila Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije ter že omenjena mednarodna ustanova.
Na Bledu o visokem šolstvu
16. 11. 2000 00.00
Na Bledu se je sestal stalni odbor za visoko šolstvo in znanost pri evropskem delu organizacije Izobraževalna internacionala. Osemnajst udeležencev, predvsem iz zahodne Evrope, se bo osredotočilo na izvajanje Sorbonske in Bolonjske deklaracije, ki zadevata reformo visokega šolstva, beseda pa bo tekla tudi o analizi raziskave o visokem šolstvu in kriterijih za preverjanje kakovosti ter proaktivni sindikalni strategiji poklicnega razvoja za visokošolske učitelje. Po končanem zasedanju stalnega odbora - slovenski član v njem je predsednik glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) Janez Stergar - se bo jutri začela, v soboto pa nadaljevala in končala okrogla miza z naslovom Kakovost v visokem izobraževanju. Pripravljata jo Izobraževalna internacionala in SVIZ.
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Kam z zasavsko preteklostjo?
19. 10. 2000 00.00
V Domu svobode v Trbovljah je včeraj potekala okrogla miza z naslovom Kam z Zasavsko revolucionarno preteklostjo? Pripravila jo je tamkajšnja civilna iniciativa, na njej pa so sodelovali tudi priznani teoretiki, filozofi, sociologi in politologi, med drugimi Rastko Močnik, Božidar Debenjak in Tonči Kuzmanić. Udeležili pa so se je tudi zasavski župani ter predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, zadolženi za regionalni razvoj. Glede misli, da je Zasavje leglo komunistične preteklosti je Kuzmanić menil, da se preteklosti ni potrebno sramovati, pravzaprav so lahko nanjo Zasavčani ponosni.
Bionični teritoriji
19. 10. 2000 00.00
Danes se na Fakulteti za arhitekturo in v Moderni galeriji začenja sklop predavanj devetih arhitektov in teoretikov s področja arhitekture in digitalnih medijev svetovnega slovesa, ki bo trajal do nedelje, 22. oktobra.
Festival nekomercialnih radijskih postaj
18. 10. 2000 00.00
V Bohinju se je začel 11. festival nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, na katerem sodeluje 13 radijskih postaj s 114 prispevki. Postaje se bodo pomerile v desetih radijskih zvrsteh, šest postaj v vseh desetih kategorijah, ostale pa v petih do devetih. Radijske postaje se bodo na festivalu pomerile v kategorijah samoreklamni spoti, radijska reportaža, radijski intervju, dnevno informativna oddaja, glasbena oddaja, EPP produkcija, kontaktna oddaja, komentar, humoristično-satirična oddaja, letošnja novost pa je razpisana tema Enakost spolov. V okviru festivala bo potekala tudi okrogla miza s temo Lokalni-regionalni radio, na kateri bo uvodoma spregovorila predsednica Sveta za radiodifuzijo Sandra Bašič Hrvatin.
11. Festival nekomercialnih radijskih postaj
13. 10. 2000 00.00
Na 11. festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, ki bo od 18. do 20. oktobra potekal v Bohinju, bo letos sodelovalo 13 radijskih postaj s 114 prispevki. Postaje se bodo pomerile v desetih radijskih kategorijah, šest se jih bo pomerilo v vseh desetih, ostale pa v petih do devetih kategorijah. Sklepna slovesnost, na kateri bodo razglasili rezultate, bo 20. oktobra, prenašali pa jo bodo neposredno v okviru 4. mreže. Radijske postaje se bodo na festivalu v Bohinju pomerile v kategorijah samoreklamni spoti, radijska reportaža, radijski intervju, dnevno informativna oddaja, glasbena oddaja, EPP produkcija, kontaktna oddaja, komentar, humoristično-satirična oddaja, letošnja novost pa je razpisana tema Enakost spolov. V okviru festivala bo potekala tudi okrogla miza na temo Lokalni-regionalni radio, na njej pa bo uvodoma spregovorila predsednica Sveta za radiodifuzijo Sandra Bašič Hrvatin, so sporočili iz gospodarsko interesnega združenja (GIZ) nekomercialnih radijskih postaj. Festival radijskih postaj Slovenije je skupna programska akcija nekomercialnih radijskih postaj, združenih v GIZ nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Organizatorja festivala med prijavljenimi določi skupščina GIZ-a, letos pa je to Radio Triglav, ki slavi 35-letnico delovanja. GIZ je prostovoljno interesno združenje, v katerega je vključenih 17 od 22-ih nekomercialnih radijskih programov. V Sloveniji je 76 radijskih programov, 22 jih ima status nekomercialnega programa, osem je javnih programov, 46 pa radijskih programov s komercialnim statusom.
Okrogla miza Novinarji - pisatelji
11. 10. 2000 00.00
Sindikat novinarjev Slovenije danes organizira zadnjo okroglo mizo v okviru projekta PHARE z naslovom Novinarji - pisatelji. Na njej bodo sodelovali novinarji, ki se od časa do časa oddaljijo od idealov novinarske objektivnosti in jih zamenjajo za druge, veljavne v literaturi in publicistiki.
Okrogla miza Novinarji - pisatelji
10. 10. 2000 00.00
Sindikat novinarjev Slovenije organizira 11. oktobra zadnjo okroglo mizo v okviru projekta PHARE z naslovom Novinarji - pisatelji. Na njej bodo sodelovali novinarji, ki se od časa do časa oddaljijo od idealov novinarske objektivnosti in jih zamenjajo za druge, veljavne v literaturi in publicistiki.
Okrogla miza o razvoju obrti in podjetništva
13. 09. 2000 00.00
V okviru Dneva slovenskega podjetništva je ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju pripravilo okroglo mizo o razvoju obrti in podjetništva.