otoka
Volitve na Vzhodnem Timorju uspeh
30. 08. 2001 00.00
Volilna udeležba na prvih demokratičnih volitvah na Vzhodnem Timorju je po prvih podatkih presegla 90 odstotkov.
Begunci gladovno stavkajo
28. 08. 2001 00.00
434 pretežno afganistanskih beguncev gladovno stavka, saj avstralske oblasti ladji niso dovolile vstopa v avstralske vode.
Avstralija ne popušča
30. 08. 2001 00.00
Avstralske oblasti so sporočile, da bodo, če bo potrebno, norveško tovorno ladjo, ki je v nedeljo na krov sprejela 400 pretežno afganistanskih beguncev, iz svojih voda odstranili tudi s silo. Proti ladji pa je krenilo več ladij avstralske mornarice.
Nova Zelandija zavrača begunce
29. 08. 2001 00.00
Novozelandska premierka Helen Clark je zanikala, da je ponudila pomoč za rešitev drame z begunci.
Župnijstvo noče odškodnine
28. 08. 2001 00.00
Blejsko župnijstvo ne namerava spremeniti denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev Blejskega otoka v naravi.
Volitve na Fidžiju
25. 08. 2001 00.00
Prve parlamentarne volitve na Fidžiju po državnem udaru pred 15 meseci zaenkrat potekajo mirno.
Putin na dopustu
19. 08. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin te dni preživlja na počitnicah v severni ruski pokrajini Karelija. Poleg križarjenja po jezerih je obiskal tudi lokalne prebivalce otoka Kizi.
Ameriški raketni preizkus uspel
15. 07. 2001 00.00
Direktor ameriškega programa za izgradnjo protiraketne obrambe (NMD) letalski general Ronald Kadish je na novinarski konferenci v Washingtonu zatrdil, da je bil preskus sestrelitve sovražne rakete z obrambno uspešen. Prestrezno raketo so v noči na nedeljo po srednjeevropskem času izstrelili s pacifiškega otoka Kwajalein, okrog 21 minut potem, ko je bila iz letalske vojaške baze Vanderberg v Kaliforniji izstreljena "napadalna" raketa, deloma predelan medcelinski izstrelek minuteman 2.
Začetek praznovanja 1. obletnice
14. 07. 2001 00.00
Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi) je pred letom dni nastala sredi hude krize v slovenskem političnem prostoru in zapolnila vrzel, ki je zavladala na pomladni strani. Stranka je vselej gradila od spodaj navzgor, temu načelu pa bo ostala zvesta tudi v prihodnje, je na novinarski konferenci ob obisku NSi v Slovenskih Konjicah poudaril predsednik stranke Andrej Bajuk, sicer tudi vodja njene poslanske skupine. Kot je dejal, bo Nova Slovenija vselej podpirala tisto, kar je po njeni presoji pametnega in dobrega v slovenski politiki, hkrati pa opozarjala na vse nepravilnosti in napake. "Slednjega pa je v naši politiki bistveno več, kot si želimo," meni Bajuk.
Drnovšek o denacionalizaciji
12. 07. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v zvezi z odločitvijo kmetijskega ministra Franca Buta o vračilu pokljuških gozdov cerkvi in nasprotno odločitvijo kulturne ministrice Andreje Rihter o ne-vračanju Blejskega otoka povedal, da sta obe rešitvi v nasprotju z njegovimi navodili prehiteli dogovarjanja o celoviti razrešitvi problematike vračanja nacionaliziranega cerkvenega premoženja.
Odločitvi ministrstev na podlagi zakonov
11. 07. 2001 00.00
Tako je bila ministrica za kulturo Andreja Rihter v komentarju skopa in je zgolj pojasnila, da izhaja odločitev o zavrnitvi zahtevka za vrnitev Blejskega otoka v naravi iz tega, da je slednji "zavarovan s strani ministrstva za kulturo po zakonu o varovanju kulturne dediščine in prav tako po zakonu o naravni kulturni dediščini, kar potem varuje tudi vse ostale predpise". Njen ministrski kolega Franc But pa je zatrdil, da kasneje sprejeti zakoni - v tem primeru zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 - ne morejo posegati retrogradno nazaj v že pridobljene pravice, omenjeni zakon pa sicer govori o omejitvah v pravnem prometu, kar po njegovih besedah denacionalizacija ni.
Cerkev vztraja pri vrnitvi otoka
11. 07. 2001 00.00
Blejska župnija bo kljub mnenju kulturnega ministrstva, da vrnitev otoka in nepremičnin na njem v naravi ni mogoča, še naprej vztrajala pri tem, da dobi otok nazaj. Zaradi tega tudi ne namerava vložiti nikakršne zahteve po odškodnini.
Cerkev ne bo dobila blejskega otoka
11. 07. 2001 00.00
Kulturno ministrstvo je blejskemu župnijstvu kot denacionalizacijskemu upravičencu poslalo sporočilo, da vrnitev otoka v naravi ni mogoča. Zahtevek za vrnitev lahko dopolnijo z zahtevkom za izplačilo odškodnine.
Neredi na Jamajki
10. 07. 2001 00.00
V neredih na Jamajki je od minule sobote umrlo 20 ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Spopadi med varnostnimi silami in oboroženimi skupinami so izbruhnili, potem ko je policijska patrulja iskala nezakonito orožje pri civilistih na zahodu otoka, kjer je oporišče nekdanjega premiera Jamajke in voditelja opozicije Edwarda Seaga. Jamajška vlada je zaradi nasilja razširila pooblastila policiji in vojski ter sporočila, da bo storila vse za vzpostavitev reda in miru na otoku, ki je priljubljen počitniški cilj za mnoge turiste.
Kriza v ameriško-kitajskih odnosih
07. 07. 2001 00.00
Namestnik ameriškega državnega sekretarja Richard Armitage je dejal, da postopki Kitajske glede aretiranih ameriških profesorjev kitajskega rodu in imetnikov ameriške zelene karte, ki so obtoženi vohunjenja za Tajvan, škodijo mednarodnemu ugledu države, in izrazil prepričanje, da bo problem razrešen hitro in ugodno.
Američanu bodo sodili Japonci
06. 07. 2001 00.00
Združene države se sicer redko odločijo za predajo svojih vojakov, osumljenih zločinov na tujem tujemu sodišču. Predajo ameriškega državljana pa japonskim oblastem omogoča sporazum iz leta 1995 o statusu ameriških sil na Japonskem. Japonska stran je za ameriškega vojaka obljubila pošteno sojenje, kar je bil tudi eden glavnih povodov, da so se ameriške oblasti odločile za predajo obtoženca japonskemu sodišču, vendar zaradi pomembnosti vojaškega oporišča na Okinavi nočejo tvegati zaostritev odnosov z Japonsko.
Spopadi med vojsko in Abu Sajafom
25. 06. 2001 00.00
Filipinska vojska je na otoku Basilan na jugu države včeraj izsledila skupino pripadnikov militantnega islamskega gibanja Abu Sajaf in se spopadla z njimi. V 15-minutnem spopadu so bili ranjeni štirje islamski skrajneži in vojak. Kot je danes sporočil tiskovni predstavnik filipinske vojske Edilberto Adan, vojska ni našla 20 talcev, ki jih zadržujejo pripadniki gibanja Abu Sajaf, zato domnevajo, da se glavnina pripadnikov Abu Sajaf zadržuje drugje.
Navdušenje nad sončnim mrkom
21. 06. 2001 00.00
Prebivalci in obiskovalci južne Afrike so z velikim navdušenjem spremljali prvi sončev mrk v novem tisočletju. Mrk se je začel ob 12.57 po srednjeevropskem času ob angolski obali. Nato je potoval preko Zambije, Zimbabveja in Mozambika ter nad Madagaskarjem, kjer so ga videli ob 16.15, nato pa je izginil v sončnem zahodu nad Indijskim oceanom. V Angoli je pojav opazovalo 60 tisoč ljudi, med njimi tudi predsednik države Jose Eduardo dos Santos in 500 tujih turistov, ki so odpotovali v ribiško mesto Sumbe, da bi spremljali ta edinstveni dogodek. Prestolnica Luanda je bila skoraj zapuščena, v nekaterih delih države se je temperatura zraka ob mrku z 28 stopinj spustila na 10 stopinj Celzija.
Turčija bo priključila turški del Cipra
10. 06. 2001 00.00
Predsednik samooklicane Turške republike Ciper Rauf Denktaš je izjavil, da se bo turški del Cipra v primeru vstopa grškega dela otoka v Evropsko unijo priključil Turčiji. "Storili bomo isto, kar bo EU naredila z jugom Cipra. Če bo Turčija čez deset oziroma petnajst let postala članica EU, se bomo pogovarjali o ponovni združitvi otoka", je poudaril Denktaš.
Drama talcev se nadaljuje
05. 06. 2001 00.00
V današnjih bojih spopadih med filipinskimi muslimanskimi uporniki in vladnimi enotami, ki jih vztrajno zasledujejo, sta bila ubita dva vladna vojaka. Uporniki imajo v rokah še okoli dvajset talcev, ki naj bi jih uporabili za žive ščite, vendar so po besedah vladnih predstavnikov še živi. Do spopada je prišlo kmalu po tem, ko so s pripadniki ekstremistične skupine Abu Sajaf navezali stike, ki naj bi vodili k pogajanjem za izpustitev talcev. Uporniki sicer komunicirajo s pomočjo satelitskih telefonov in walkie-talkiejev. Vladni predstavniki so že na začetku izključili možnosti za odkupnino v zameno za talce ali za večje politične koncesije, kot na primer neodvisna muslimanska država na južnofilipinskem otoku Basilan, za katero naj bi se borili borci Abu Sajafa. Po vojaških virih naj bi se pripadniki Abu Sajaf, ki jih je okoli sto, skušali združiti z gverilci islamske osvobodilne fronte Moro (MILF), ki je precej večja separatistična skupina. Skrajneži imajo veliko podporo pri lokalnem vaškem muslimanskem prebivalstvu, ki naseljujejo južni del otoka. Na 
Kitajska bo vrnila letalo
29. 05. 2001 00.00
Kitajska in ZDA sta se dogovorili o vračilu poškodovanega ameriškega vohunskega letala, ki je 1. aprila, po trčenju s kitajskim lovskim letalom, zasilno pristalo na kitajskem otoku Hainan. Tako se bo najbrž končala nekajmesečna zaostritev odnosov med državama, ki je bil kar hud preizkus za novo administracijo Georgea Busha. Po dogovori bodo izvidniško letalo EP-3 razstavljeno prepeljali v transportnem letalu ruske proizvodnje Antonov-124. Kitajska je vseskozi zahtevala javno opravičilo Washingtona in prevzem odgovornosti za nesrečo, šele potem pa je izpustila zajeto štiriindvajsetčlansko posadko.
Volitve na Cipru potekajo mirno
27. 05. 2001 00.00
Okoli 460.000 grških prebivalcev sredozemskega otoka Ciper na današnjih parlamentarnih volitvah izbira 56 poslancev v 80-sedežnem parlament. Kot je poročala ciprska tiskovna agencija CyNA, se za poslanska mesta poteguje osem strank. Po poročanju ciprske tiskovne agencija CNA volitve potekajo mirno in brez izgredov. Do 13. ure po lokalnem času je volilo približno 55 odstotkov volilnih upravičencev. Po pričakovanjih ciprskega notranjega ministra Kristodulosa Kristoduluja naj bi se do izteka volitev udeležilo 93 odstotkov od dobrih 467.000 volilnih upravičencev. Udeležba volitev je na Cipru sicer obvezna. Z zunanjepolitičnega vidika volitve nimajo večjega pomena, saj je ureditev Cipra predsedniška. Predsednika ljudstvo izbira na neposrednih volitvah, predsednik pa tudi sestavi vlado. Parlament pa ima zakonodajno vlogo. Mandat sedanjemu predsedniku Glafkosu Kleridesu se konča leta 2003.
Ciper kmalu v EU?
26. 05. 2001 00.00
Ciprski zunanji minister Ioanis Kasulides je za tednik European Voice izrazil prepričanje, da bo njegova država v Evropsko unijo stopila v prvem širitvenem valu, tudi če do takrat problemi na grško in turško skupnost razdeljenega otoka ne bodo rešeni. Bilo bi politično in moralno nesprejemljivo Cipru odreči članstvo, potem ko smo storili vse, da bi našli politično rešitev, je minister mednarodno priznane vlade večinsko grškega dela otoka menil v pogovoru, objavljenem v zadnji izdaji tednika.
Ruske rakete iz Avstralije
24. 05. 2001 00.00
Predstavniki avstralske in ruske vlade so v sredo v Canberri podpisali sporazum o sodelovanju pri vesoljskih raziskavah. Rusko stran je zastopal direktor ruske vesoljske agencije RAKA Jurij Koptev avstralsko pa minister za gospodarstvo, znanost in naravne vire Nick Minchin. Rusija bo po sporazumu predvidoma v letu 2004 ali 2005 z avstralskega ozemlja izstrelila prvi poslovni satelit. Rusi bodo poskrbeli za nosilne rakete vrste aurora, poslovno plat načrtov pa bodo izvajali Avstralci.
Za večjo avtonomijo Korzike
22. 05. 2001 00.00
Spodnji dom francoskega parlamenta je sprejel osnutek zakona o večji avtonomiji Korzike. Za sprejetje zakona, s katerim skuša vlada premiera Jospina zajeziti nasilje separatistov na otoku, se je izreklo 287, proti pa je bilo 217 poslancev. V zadnjih dvajsetih letih so separatistične skupine zaradi neuslišanih zahtev po avtonomiji oziroma neodvisnosti otoka izvedle več bombnih napadov in atentatov na predstavnike francoskih oblasti.
Compay Segundo odpovedal nastop
20. 05. 2001 00.00
Slavni kubanski pevec Compay Segundo (93) je zaradi težav z zdravjem odpovedal nastop na mednarodnem festivalu Cubadisco 2001, ki se je v nedeljo zaključil v kubanski prestolnici Havana, poroča kubanski tisk.
Turčija zavrnila razsodbo sodišča
11. 05. 2001 00.00
Turčija je danes kot "nesmiselno" zavrnila razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero je Turčija odgovorna za kršenje človekovih pravic na Cipru po turški zasedbi severnega dela otoka leta 1974. Turški premier Buelent Ecevit je dejal, da je sodišče sprejelo napačno odločitev, saj vprašanja povezana s Ciprom ni mogoče rešiti po pravni poti, temveč le s političnim dialogom. Turško zunanje ministrstvo pa je ocenilo, da obtožbe sodišča le otežujejo iskanje rešitve ciprskega vprašnja.
Papež sklenil šestdnevno potovanje
09. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je na trgu v prestolnici Malte La Valletti daroval mašo, ki se je je udeležilo okoli 200.000 ljudi oziroma skoraj polovica prebivalstva otoka, kjer je kar 98 odstotkov prebivalcev katolikov. Sveti oče je Maltežane med mašo pozval, naj vztrajajo v veri.
Znova vohunskimi poleti ZDA
08. 05. 2001 00.00
Pet tednov po trčenju ameriškega izvidniškega letala s kitajskim lovcem so ZDA znova začele z izvidniškimi leti pred kitajsko obalo. Kot so potrdili s Pentagona, je ameriško izvidniško letalo vrste RC-135 na "rutinskem preletu" letelo v mednarodnem prostoru ob severovzhodni kitajski obali. Ameriško letalo je vzletelo z japonskega otoka Okinava, na začrtani poti pa ga letala kitajske vojske niso spremljala. Uradni Peking je po nesreči 1. aprila zahteval ustavitev izvidniških preletov nad kitajsko obalo. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer ni želel komentirati obnove vohunskih poletov, vendar je zatrdil, da si ZDA pridržujejo pravico leteti v mednarodnem zračnem prostoru in z izvidniškimi poleti skrbeti za ohranjanje miru v svetu. Kitajske oblasti pa so sporočile, da ameriškemu vohunskemu letalu EP-3 ne bodo dovolile zapustiti države po zračni poti. Peking je sicer ZDA pozval, naj pri iskanju rešitve za spor delujejo bolj pragmatično in konstruktivno.
Kitajska zavrnila Rumsfeldove napovedi
08. 05. 2001 00.00
Kitajska je odločno zavrnila napovedi ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda, da bo Peking vrnil ameriško vohunsko letalo. Kitajci letalo, ki je trčilo z njihovim lovcem, v nesreči pa je umrl kitajski pilot, že več kot mesec dni zadržujejo na otoku Hajnan.