parlamentarne volitve 2018
Janša: Ustanavlja se nova stranka, ki hoče zajedati v volilno telo SDS
15. 10. 2024 17.21
Prvak SDS Janez Janša je v luči napovedi nove stranke Anžeta Logarja ocenil, da se "ustanavlja neka nova stranka, ki hoče zajedati v volilno telo SDS". Obenem je vnovič ugibal tudi o možnosti predčasnih volitev že prihodnjo pomlad. Medtem pa še ostaja neodgovorjeno vprašanje, ali se bo Logarju pridružil tudi poslanec Dejan Kaloh. Ta je po srečanju z Logarjem sporočil, da bo odločitev sprejel še ta teden.
'Ne čakam, da mi zgodovina oprosti ... pomembno je, da nam Bog oprosti'
28. 09. 2024 10.15
V izraelskem letalskem napadu je bil ubit vodja Hezbolaha. Kdo je bil Sajed Hasan Nasrala, prvi človek Hezbolaha, zaradi katerega je Izrael izvedel močan napad na gosto poseljen predel Bejruta? Veljal je za eno najmočnejših arabskih šiitskih osebnosti na Bližnjem vzhodu in je pustil trajen pečat na sodobnem Libanonu, arabsko-izraelskem konfliktu in širši regiji.
Dobili smo najmlajšo slovensko evroposlanko, kdo vse ji bo delal družbo?
10. 06. 2024 07.14
Slovenci so na evropskih volitvah v Bruselj poslali devet poslancev. Največ, štiri, bo prispevala stranka SDS. S preferenčnim glasom se je z zadnjega mesta na listi v Evropski parlament uvrstila tudi 28-letna Zala Tomašič. V poslanske klopi odhajajo še Branko Grims, Milan Zver, Romana Tomc, Vladimir Prebilič, Irena Joveva, Marjan Šarec, Matjaž Nemec in Matej Tonin.
Dejstva: Ali res vsa stroka nasprotuje evtanaziji?
07. 06. 2024 06.02
V studiu naše večerne oddaje je Uroš Slak soočil štiri parlamentarne stranke, ki jim na nedeljskih evropskih volitvah ankete javnega mnenja napovedujejo najboljšo uvrstitev. Poslanec SDS Zvone Černač ter trije kandidati za evropske poslance – Janja Sluga iz GS, NSi-jeva Vida Čadonič Špelič in Matevž Frangež SD – so še enkrat predstavili stališča svojih strank glede referendumskih vprašanj, povezanih s konopljo in evtanazijo.
Kdo je kontroverzni Robert Fico?
15. 05. 2024 16.41
Slovaški premier Robert Fico je član socialdemokratske stranke Smer – SSD. Pred tokratnim mandatom je bil predsednik vlade že med letoma 2006 in 2010 ter od leta 2012 do 2018, ko mu je predsedniški stolček odnesla afera po smrti preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka. Politično kariero je začel tudi kot član komunistične partije. Konec septembra lani, ko so na Slovaškem potekale predčasne parlamentarne volitve, je napovedal bolj prorusko slovaško zunanjo politiko in novembra naznanil, da ustavlja pošiljko orožja Ukrajini.
Fico: Slovaki imajo večje probleme od ukvarjanja z Ukrajino
01. 10. 2023 07.46
Nekdanji slovaški premier Robert Fico, čigar stranka Smer-SSD je zmagala na sobotnih predčasnih parlamentarnih volitvah na Slovaškem, je v eni prvih izjav po objavi volilnih izidov dejal, da imajo Slovaška in Slovaki "večje probleme", kot je ukvarjanje z Ukrajino. Fico je napovedal preobrat v zunanji politiki, predvsem glede Ukrajine. Med drugim bi prekinil dobavo orožja Kijevu. Predsednica Zuzana Čaputova mu bo v ponedeljek dala mandat za sestavo vlade. Vprašanje pa je, ali mu bo uspelo sestaviti koalicijo?
Prvi preliminarni rezultati turških volitev: Erdogan v vodstvu
14. 05. 2023 08.21
V Turčiji so potekale predsedniške in parlamentarne volitve, ki jih mnogi označujejo za najpomembnejše v moderni zgodovini države, saj več kot 60 milijonov volivcev odloča, ali bo po 20 letih turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ostal na položaju. Po prvih delnih rezultatih volitev sicer vodi trenutni predsednik, vendar pa bo po napovedih zmagovalec predsedniških volitev znan šele po drugem krogu 28. maja.
Turčija pred odločitvijo: se 20-letna vladavina Erdogana izteka?
10. 05. 2023 09.59
Turki se bodo v nedeljo odpravili na volitve, ki bodo, kot napovedujejo poznavalci, najtežja preizkušnja za aktualnega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je na oblasti že 20 let. Glavne teme volilne kampanje so bile huda gospodarska kriza, rekordna inflacija in tudi ogromna škoda, ki so jo povzročili februarski uničujoči potresi. Združena opozicija Erdoganu očita slabo vodenje države in (pre)počasno odpravljanje posledic naravne nesreče, ki je prizadela sicer tradicionalno provladni vzhod.
Črna gora – kam naprej?
01. 04. 2023 13.35
Po razpadu socialistične Jugoslavije je prišlo do oblikovanja Zvezne republike Jugoslavije, ki sta jo tvorili Srbija in Črna gora. Neenak in mačehovski odnos v tej zvezi je bil precej očiten, kot tudi servilen in podrejen odnos oblasti v Podgorici v odnosu do Miloševićeve klike v Beogradu. Z vojno leta 1999 in bombardiranjem Nata se je začelo postopoma oblikovati novo zavezništvo med vodjo opozicije in poznejšim premierjem Srbije, Zoranom Đinđićem, ter črnogorsko politiko. Padec Miloševića je odprl prostor za redefinicijo odnosa med Srbijo in Črno goro, posledično pa je prišlo do nastanka Državne skupnosti Srbije in Črne gore, ki je razpadla z odcepitvijo Črne gore leta 2006. Vse od takrat v Črni gori tlijo protislovja, ki so v zadnjih letih postala izjemno eksplozivna.
SDS: Verjamemo, da bo policija razumela, da ni šlo za naklep
24. 02. 2023 08.55
Računsko sodišče je opravilo revizije pravilnosti financiranja volilnih kampanj za lanske parlamentarne volitve. Sedmim strankam je sodišče izreklo pozitivno mnenje o pravilnosti poslovanja in pravilnosti poročanja, štirim pa mnenje s pridržkom. Organizatorji volilnih kampanj so upravičeni do delnega povračila stroškov volilnih kampanj v višini 324 tisoč evrov. Zaradi nepravilnosti, ugotovljenih v revizijah, so morali organizatorji v humanitarne namene vplačati skoraj 14.000 evrov.
Osumljen, obtožen, obsojen, oproščen: kdo vse gre po županski mandat?
08. 11. 2022 06.00
Volivce v Šaleški dolini med drugimi nagovarjajo trije akterji, povezani z afero TEŠ 6, v kateri se je začelo sojenje zaradi domnevnega 250-milijonskega oškodovanja podjetja. Franc Rosec in Peter Dermol, ki kandidirata v Šoštanju in Velenju, sta med osumljenimi v vzporednem poslu, nekdanjemu direktorju Premogovnika Velenje Milanu Medvedu, ki prav tako kandidira v Velenju, pa je sodišče pred tremi leti naložilo plačilo odškodnine zaradi škodljivih poslov z občino. Kdo pa je prvak med kandidati po številu ovadb v mestnih občinah?
Ni bilo magičnega recepta, bila pa je 'leva sredina'
24. 10. 2022 06.00
Ko je bila v štabih drugih predsedniških kandidatov že gneča, je lokal v središču Ljubljane, ki si ga je za nedeljski volilni večer izbral Milan Brglez, še sameval. Medijske hiše tokrat v sodelovanju z agencijami za javnomnenjske raziskave niso pripravile vzporednih volitev, zato ob 19. uri, ko so se volišča po državi zaprla, ni bilo nobene televizijske razglasitve, kako so volivci svoje glasove porazdelili v prvem krogu. Na velikem platnu se je tako risal le njegov portret s sloganom "Odgovorno" in številko 1, za katero je upal, da jo bo na volilni glasovnici obkrožilo čim več volilnih upravičencev.
Brglez z zahvalo 'Robiju in Tanji', čestital Pirc Musarjevi in Logarju
23. 10. 2022 18.10
Kandidat Milan Brglez se je zahvalil vsem, ki so oddali svoj glas, in čestital kandidatoma Anžetu Logarju in Nataši Pirc Musar, ki se bosta uvrstila v drugi krog predsedniških volitev. Po zadnjih meritvah javnega mnenja je bil Brglez tik za petami Nataši Pirc Musar, a se je razpon med njima povečal. Kot kaže, bo Brglez končal s približno 15-odstotno podporo volivcev. "Tudi s temi rezultati smo zadovoljni, ker so zelo jasen prikaz tega, česa ne želimo. Gotovo ne bomo dovolili, da se kandidat SDS zavihti v predsedniško palačo," je medtem dejal predsednik vlade Robert Golob, ki je podporo napovedal Nataši Pirc Musar.
Sodniku službo, zaporniku prostost. O čem vse odloča predsednik republike?
05. 10. 2022 06.00
Poveljuje Slovenski vojski, predlaga ustavne sodnike, Varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije, imenuje denimo šefa Komisije za preprečevanje korupcije. Zaporniku lahko vrne svobodo in v nekaterih primerih razpusti parlament. Kakšno moč ima predsednik republike in kakšne kadrovske rošade čakajo Pahorjevega naslednika? Kaj pa pristojnosti predsednikov v naši soseščini in ZDA?
Zmaga desnice: Kam bo šla Italija pod vodstvom Melonijeve?
26. 09. 2022 06.09
V Italiji se zmaga na nedeljskih volitvah tudi glede na projekcije na podlagi delnih izidov obeta desnici na čelu s postfašistično stranko Bratje Italije. Njena voditeljica Giorgia Meloni je že napovedala, da bodo vladali za vse Italijane. Melonijeva, ki je kandidirala z geslom Bog, domovina, družina, sicer pravi, da je za njeno stranko fašizem preteklost in se predstavlja kot konservativka, a temu številni ne verjamejo.
Italijanski zunanji minister zaradi spora zapušča stranko
22. 06. 2022 10.35
Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je potrdil, da zapušča Gibanje pet zvezd, največjo italijansko stranko. Napovedal je tudi, da bo oblikoval novo poslansko skupino, ki bo podprla vlado premierja Maria Draghija. Razkol bi lahko resno ogrozil stabilnost trenutne večstrankarske koalicije, pojavljajo se namreč tudi ugibanja, da bi lahko Gibanje pet zvezd iz nje izstopilo.
Konec omejevanja volilne pravice? Klakočar Zupančičeva obljubila podporo
15. 06. 2022 15.31
Nobena omejitev volilne pravice zaradi invalidnosti ni dopustna. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, bi moral imeti pravico voliti in biti voljen. Tako teorija. Da je v resnici precej drugače, pa opozarjajo pri Zvezi Sonček, kjer si želijo spremembe Zakona o volitvah v državni zbor, da odvzem volilne pravice osebam, postavljenim pod skrbništvo, ne bi bil več mogoč. Njihove predstavnike je sprejela predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Izrekla je podporo ureditvi tega področja, ki ji je, kot nekdanji sodnici, tudi poznano.
Odmevi slovenskih volitev v tujini: Poraz skrajno desnih populistov v Evropi
25. 04. 2022 09.50
Desete državnozborske volitve je spremljala tudi tujina. Mediji so se razpisali o porazu populistične desnice v Sloveniji in hudem porazu stranke slovenskega premierja Janeza Janše v boju za politično prevlado z "levo usmerjeno stranko". Prihajajo pa tudi odzivi visokih političnih predstavnikov. Član evropskega parlamenta Guy Verhofstadt je kritično zapisal: "Precej jasno je, da se tako Slovenci kot Francozi zavedajo, da skrajno desni populizem v kriznih časih ne ponuja rešitev." S tem se je ponorčeval iz tvita, ki ga je Janša leta 2020 objavil ob preštevanju glasov na ameriških volitvah.
Uradni izidi potrdili zmago Macrona
25. 04. 2022 10.22
V Franciji so uradni izidi nedeljskega drugega kroga predsedniških volitev potrdili vnovično zmago dosedanjega predsednika Emmanuela Macrona. Dobil je 58,55 odstotka glasov, njegova tekmica, skrajna desničarka Marine Le Pen, pa 41,45 odstotka. Volilna abstinenca je bila rekordno visoka – na volišča ni prišlo 28,01 odstotka volilnih upravičencev. Macron prejema čestitke z vsega sveta, veliko uspehov pri opravljanju odgovorne funkcije v prihodnosti mu je zaželel tudi Borut Pahor. Po mnenju francoske analitičarke bo francoski predsednik nadaljeval sedanjo evropsko politiko.
Slovenija odločila: v vseh volilnih enotah zmagalo Gibanje Svoboda
25. 04. 2022 07.55
Skozi vrata parlamenta bo stopilo pet najmočnejših strank. Preštete so skoraj vse glasovnice, volivce pa so s svojimi kampanjami najbolj prepričale stranke Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica. Takšna je bila odločitev Slovenije, ki je vodenje države za naslednja štiri leta zaupala Robertu Golobu in njegovi novi stranki na političnem parketu.
Dan po volitvah: stranke v analizo rezultatov in načrtovanje koalicijskih pogovorov
25. 04. 2022 06.37
Dan po državnozborskih volitvah, na katerih je slavilo Gibanje Svoboda, bodo v strankah najverjetneje premlevali svoje volilne rezultate. Okrajne volilne komisije pa bodo ugotavljale še izid glasovanja po pošti iz Slovenije. Na uradne izide volitev, ki jih mora Državna volilna komisija razglasiti do 10. maja, pa bo treba še počakati.
V DZ pet strank, prepričljiva zmaga Gibanja Svoboda
24. 04. 2022 21.55
Preštete so skoraj vse glasovnice, v DZ se je uspelo uvrstiti petim strankam. To so Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD in Levici. To je najmanj list, ki so prestopile parlamentarni prag na vseh volitvah doslej. Posledično pa bo Gibanje Svoboda prejela največ mandatov v DZ med vsemi parlamentarnimi strankami doslej – obeta se mu 40 poslanskih stolčkov.
Macron: Bom predsednik vseh Francozov
24. 04. 2022 10.19
Vzporedne volitve so pokazale, da je v drugem krogu predsedniških volitev zmagal dosedanji predsednik Emmanuel Macron in premagal skrajno desničarko Marine Le Pen. Macron je bil izvoljen z 58,2 odstotka, njegova tekmica z 41,8 odstotka glasov. Macron je z zmago postal prvi francoski predsednik v 20 letih, ki je dobil drugi mandat. Po zmagi je napovedal, da bo predsednik vseh Francozov. Pred privrženci pred Eifflovim stolpom v Parizu je dejal, da njegov drugi mandat ne bo zgolj nadaljevanje prvega, temveč bo delal na nov način, da najdejo odgovore na skrbi ljudi. Le Penova je izid volitev kljub porazu označila za odlično zmago.
Gale: 'Glas za nas ni šel v nič'. Pivčeva in v Vesni zadovoljni, Pirati razočarani
24. 04. 2022 20.52
Na rezultate vzporednih volitev so se odzvale tudi manjše stranke, ki niso presegle štiriodstotnega parlamentarnega praga. Ivan Gale (Naša prihodnost) je dejal, da glas zanje ni šel v nič, saj so "tekači na dolge proge". Da so prišli na dolgi rok, pravijo tudi v stranki Vesna. Zoran Stevanović (Stranka Resni.ca) je napovedal, da so šele začeli, Pirati so medtem razočarani nad rezultatom in nevsebinskostjo kampanje, v gibanju Zdrava družba pozdravljajo porast volilne udeležbe, po mnenju Zavezništva Osvobodimo Slovenijo pa so volitve neveljavne in diskriminatorne.
Oddamo glasovnice in jih preštejemo? Ni tako preprosto
23. 04. 2022 07.00
Le še en dan nas loči od državnozborskih volitev, ko bomo s svojimi glasovi odločili, katerih 90 politikov bo zasedlo poslanske stolčke. Oddamo glasovnice, nato pa jih komisija prešteje. Zveni enostavno, a naš volilni sistem je dejansko precej bolj zapleten. Pripravili smo kratek povzetek ključnih informacij, povezanih z volitvami. Veste, kako na primer delujejo vzporedne volitve?
Volišča najbolj oblegana na plebiscitu, največ predčasnih glasov na tokratnih volitvah
21. 04. 2022 06.00
Volivci so se najbolj množično doslej odpravili na plebiscit o samostojnosti Slovenije, ki je potekal leta 1990. Takrat je svoj glas oddalo 93,2 odstotka volilnih upravičencev. V samostojni Sloveniji pa je največ volivcev šlo na prve volitve za predsednika republike leta 1992. Takrat jih je svoj glas oddalo 1.280.252 oz. skoraj 86 odstotkov upravičencev. Na isti dan so potekale tudi prve parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji, volilna udeležba je le malenkost zaostajala za predsedniškimi. Medtem pa so volišča predčasno najbolj oblegana na tokratnih volitvah.
Dobrih 10.000 več zaposlenih v javnem sektorju in skoraj 400 evrov višja bruto plača
31. 03. 2022 06.00
V javnem sektorju je danes zaposlenih dobrih 10.000 ljudi več kot pred štirimi leti. Za več kot milijardo evrov se je v tem času okrepila masa plač javnih uslužbencev, in sicer zaradi večjega števila zaposlenih, ukrepov, ki so jih izpogajali sindikati javnega sektorja, in izplačanih covidnih dodatkov. Medtem ko je povprečni zaposleni v javnem sektorju leta 2018 prejel 1878,92 evra bruto plače, pa je leta 2021 prejel že 2368,06 evra, torej skoraj 400 evrov bruto več.
SD in SDS v vseh sklicih DZ, samo dvema strankama doslej uspel povratek
10. 03. 2022 06.00
Tokratne parlamentarne volitve bodo devete v samostojni Sloveniji, desete demokratične in prve redne po letu 2008. Doslej smo imeli trikrat predčasne volitve – leta 2011, 2014 in 2018. Največ volivcev je odšlo na volitve leta 1992, kar 85,6 odstotka vseh volilnih udeležencev. Edini politik, ki je bil izvoljen v DZ na vseh dosedanjih volitvah, je predsednik SDS Janez Janša. Dvema strankama se je doslej uspelo obdržati v DZ ves čas, dvema pa se se je uspelo ponovno uvrstiti v parlament.
'Bolj kot za stopnjevanje vojaških aktivnosti se zavzemam za to, da se ta problem reši za mizo'
06. 03. 2022 07.00
Formalni koraki, ki jih Slovenija sprejema glede ukrajinske krize, so pravi, meni predsednica SAB Alenka Bratušek. Kritična pa je do retorike, ki jo vlada, zlasti njen predsednik Janez Janša, uporablja v kriznih časih – tako pri vojni v Ukrajini kot v covidni krizi. Meni, da bi bila dobra ministrica za finance. Čeprav meni, da ekonomska in javnofinančna situacija ob rekordni zadolženosti države in prihajajočih posledicah sankcij proti Rusiji tudi za slovensko gospodarstvo ni spodbudna, zategovanja pasu po vzoru Zujfa pred desetimi leti ne napoveduje. Komisarske zgodbe – gledajoč z današnje perspektive – ne bi ponovila. Ne želi se opredeliti do tega, ali obžaluje sodelovanje z Zoranom Jankovićem, s katerim je vstopila v državno politiko, niti do tega, ali bi Marjana Šarca še kdaj podprla za mandatarja. Ko je govor o razleteli Koaliciji ustavnega loka in partnericah, sicer ocenjuje, da se v Levici zavedajo, kaj je bilo v preteklem mandatu storjeno narobe – tudi na njihovi strani.
Zorčič: Ustanovitev LIDE ni bila napaka, napaka je nesposobnost povezovanja strank
01. 03. 2022 13.22
Predsednik LIDE Igor Zorčič dan po tistem, ko je nedavno nastala stranka sklenila, da ne bo nastopila na volitvah v DZ, ocenjuje, da ustanovitev stranke ni bila napaka. Napaka je po njegovem mnenju to, da se ostale stranke niso sposobne povezovati. V stranki sicer menijo, da je povezovanje liberalnih strank nujno, in za to si bodo prizadevali še naprej.