plemkinja

Slepa grofica oživlja gradove

26. 10. 2021 19.56

Grad Dvor v Preddvoru je spal 25 let, danes pa se po njegovih hodnikih in dvoranah sprehajajo dvorne dame, grofice, plemiči. Januarja sta se namreč vanj 'naselila' grof in grofica Preddvorska, nekoč Štatenberška in začela vanj vdihovati novo življenje. A to ni samo zgodba o obujanju slovenskega gradu, ampak je zgodba o pogumu, življenjski moči in izpolnjenih sanjah deklice Tanje Šubelj, ki je sanjala, da bo nekoč dvorna dama, danes pa kot grofica Anastazija resnično oživlja gradove.

Presenetljivo mehka vrnitev inovatorjev indie popa napoveduje spremembe

14. 02. 2021 11.00

Britanski bend Django Django zaradi vse manjšega povpraševanja po hipsterskih sadovih beleži rezultatsko nazadovanje.

Občina, tesno povezana z Josipom Jurčičem

25. 10. 2018 18.13

Občina Ivančna Gorica je nastala 1. januarja 1995. Ime občine naj bi nastalo, ko je plemkinja Virida imenovala pogozden grič ob poti v stiški samostan po svoji prijateljici, naselje pa se je tako imenovalo "Pod Ivankino gorico". Nato se je prevzelo imenovanje "Pod Ivančno", kar je vodilo do današnjega imena

Kdo je Meghan Markle?

27. 11. 2017 12.45

Igralka, modna ikona, humanitarka in aktivistka, zagovornica pravic žensk, zavzema pa se tudi za enakost med spoloma in rasno enakopravnost – to je le nekaj besed, ki označujejo Meghan Markle, po novem tudi zaročenko britanskega princa Harryja.

Slovenci se lahko pohvalimo s pravo princeso

07. 02. 2017 13.17

Tatiana Blatnik je po očetu Slovenka in žena grškega princa Nikolaja, sina zadnjega grškega kralja. Iz Slovenije je bila tudi ena izmed najvplivnejših žensk svojega časa, trojna kraljica, rojena v Celju.

85-letna umetno 'popravljena' Španka pred oltar

05. 10. 2011 16.22

Ekscentrična španska vojvodinja Alba, plemkinja z največ nazivi na svetu, je danes pri 85 letih starosti znova, že tretjič, skočila v zakonski jarem. Poročila se je s 25 let mlajšim Alfonsom Diezom.

FOTO: Šest bivših in 22 strani navodil

23. 04. 2011 05.59

Na britanski 'poroki stoletja' se obeta eksplozivna mešanica gostov. Ženin in nevesta sta namreč povabila tudi svoje bivše, prav tako pa bo kar nekaj svatov, ki so jim dvorne manire tuje. Da se ne bi osmešili pred kraljico, so jim poslali kar 22 strani navodil.

Kraljica Elizabeta ogrožena?

14. 02. 2004 00.00

Michael Hastings, pridelovalec riža iz Avstralije, naj bi bil zakoniti naslednik angleške kraljevine.

Bonnsko občinstvo navdušeno

01. 05. 2000 16.32

Ansambel ljubljanske Drame nocoj s predstavo Baal Bertolta Brechta v režiji Eduarda Milerja končuje dvodnevno gostovanje v Nemčiji. Sinoči so se bonnskemu občinstvu predstavili z igro Pedra Calderona de la Barce Življenje je sen v režiji Janusza Kice in poželi izredno navdušenje, so iz Bonna sporočili ljubljanski gledališčniki. S tem je Drama vrnila obisk gledališču Schauspiel Bonn, ki je v Ljubljani uspešno gostovalo konec marca letos.

Ljubljanska Drama v Bonnu

27. 04. 2000 09.57

Ansambel <A HREF=http://www.sngdrama-lj.si/menu.php3 target=_blank> ljubljanske Drame </A>bo konec tedna vrnilobisk gledališču Schauspiel Bonn, ki je v Ljubljani uspešno gostovalo konec marca letos. V Bonnu se bo 29. aprila predstavil z igro Pedra Calderona de la Barce Življenje je sen v režiji Janusza Kice, 30. aprila pa še s predstavo Baal Bertolta Brechta v režiji Eduarda Milerja.

Odkrita skrivnost nasmeha Mona Lize

02. 09. 1999 11.34

Skrivnost nasmeha znamenite Mone Lize je v njenem obsesivnem šklepetanju z zobmi, trdi nek italijanski zdravnik. Filippo Surano je namreč prepričan, da je plemkinja z znamenitega potrteta Leonarda da Vincija trpela za bruksizmom, podzavestne navade, da bolnik med spanjem in pod napetostjo šklepeta z zobmi. Napor pri poziranju za portret bi vsekakor lahko povzročil podzavestno šklepetanje z zobmi, trdi Surano, ki je izsledke svoje analize poslal da Vincijevemu muzeju v Firencah.

Življenje je sen premierno v sredo na velikem odru

11. 03. 1998 16.36

Na velikem odru ljubljanske Drame bodo v soboto, 14. marca, premierno uprizorili delo Življenje je sen avtorja iz španskega zlatega veka Pedra Calderona de la Barce. Klasično, kompleksno besedilo, dramo "par excellence", ki je "eno od tistih del, ki jih je vselej znova treba preverjati in iz njih črpati moč za čas, v katerem živimo", kot meni ravnatelj drame Janez Pipan, režira Janusz Kica, poljski režiser, ki sicer deluje v Nemčiji. Za nov prevod besedila, katerega temeljno vprašanje naj bi bilo - Ali si krojimo usodo sami ali pa je že zapečatena? -, je poskrbel Igor Lampret, sceno in kostume je oblikoval Juergen Lancier iz Nemčije, glasbo, ki naj bi imela strukturalni značaj, a vendarle ostaja v ozadju, je napisal italijanski komponist, rojen v Caracasu, Arturo Annecchino, dramaturginja pa je bila Mojca Kranjc. V glavnih vlogah v delu, ki je predvsem predstava igralcev, saj so na razmeroma praznem odru oni tisti, ki so nosilci sporočil, nastopajo Branko Šturbej kot princ in prestolonaslednik Sigismund, Nataša Barbara Gračner kot plemkinja Rosaura ter Brane Grubar, Saša Pavček, Gregor Baković idr.