po razpadu Sovjetske zveze
Razširili obtožnico proti Limonovu
07. 09. 2001 00.00
Pisatelja in vodjo ruske nacionalne boljševistične stranke Edvarda Limonova, ki so ga aprila obtožili zbiranja orožja, obtožujejo tudi terorizma in organiziranja oborožene skupine.
ZDA čestitala Sloveniji ob 10 obletnici
27. 06. 2001 00.00
Ameriški senat je ta teden z aklamacijo sprejel posebno resolucijo, v kateri je Sloveniji čestital ob deseti obletnici samostojnosti. Kot je danes še sporočilo slovensko zunanje ministrstvo, je resolucijo predlagal republikanski senator iz Ohia George Voinovich, podprli pa so jo senatorji Joseph Biden, Mike DeWine in Tom Harkin.
V Minsku o preprečevanju terorizma
01. 06. 2001 00.00
V beloruski prestolnici Minsk se je začelo vrhunsko zasedanje članic Skupnosti neodvisnih držav (SND), predsednik katerega je ruski predsednik Putin. Vrh poteka za zaprtimi vrati, predsednikom držav članic SND pa se bodo pozneje pridružile še delegacije iz držav, ki se udeležujejo vrha. Ruski predsednik Vladimir Putin je poudaril, da so članice SND trdno odločene, da bodo skupaj preprečile širjenje mednarodnega terorizma, ki je še posebno dejaven na južnih mejah skupnosti".
Sodišče odloča o Pasternakovem arhivu
22. 04. 2001 00.00
Na sodišču v Moskvi poteka sodna obravnava o usodi arhiva ruskega pisatelja in pesnika Borisa Pasternaka (1890-1960). Družina Pasternakove ljubice se je pritožila na odločitev sodišča, ki je lani arhiv vrnilo pisateljevi snahi Nataliji Pasternak. Olga Ivanskaja, ki je bila 14 let Pasternakova ljubica in muza, je hranila rokopise do pisateljeve smrti leta 1960, ko jih je zasegel KGB. Rokopise so shranili v skladišču vladnega arhiva. Ivanskaja, po njej je nastal lik Lare v Doktorju Živagu, je bila istega leta obsojena na osem let v taborišču. Ko so leta 1957 v Italiji objavili roman Doktor Živago, je Pasternak v domovini postal preziran. Leta 1958 so ga izključili iz društva sovjetskih pisateljev, istega leta je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, ki pa jo je zavrnil. Po pisateljevi rehabilitaciji leta 1987 in razpadu Sovjetske zveze štiri leta kasneje se je začel sodni boj za arhiv med Natalijo Pasternak in Olgo Ivanskajo, ki je umrla leta 1995. Sodišče je avgusta lani odločilo v prid ženi Pasternakovega sina Jevgenija, družina Olge Ivanskaje pa se je na sodbo pritožila. Večji del arhiva ni bil še nikoli objavljen.
Putin prispel v Vietnam
28. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Vietnam. Gre za prvi obisk kakega ruskega voditelja v tej državi. Putina sta na letališču v Hanoiju sprejela vietnamski zunanji minister Nguyen Dy Nien in minister za načrtovanje in investicije Tran Xuan Gia. Ruski predsednik, ki je v Vietnam prispel iz Južne Koreje, ob prihodu ni dajal izjav.
Putin na Kubi
14. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je na štiridnevnem obisku na Kubi, kar je prvi obisk kakega ruskega predsednika na Kubi po razpadu Sovjetske zveze. Državi naj bi med obiskom predvsem otoplili odnose. Putin se je že sinoči ob prihodu srečal s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom, s katerim sta se srečala že septembra letos ob robu vrha tisočletja ZN v New Yorku. Castro je nazadnje obiskal Moskvo pred razpadom nekdanje Sovjetske zveze, medtem ko je bil Mihail Gorbačov kot zadnji sovjetski predsednik na Kubi leta 1989. Po padcu komunizma v SZ sta državi, ki sta bili 30 let zaveznici, prekinili odnose.
Ni sledu za ugrabljenimi častniki ZN v Gruziji
11. 12. 2000 00.00
Za dvema vojaškima predstavnikoma Združenih narodov, ki so ju v nedeljo ugrabili v Gruziji, je izginila vsaka sled. Oba častnika, ki prihajata iz Poljske in Grčije, so neznanci ugrabili v dolini reke Kodori v Abhaziji. Omenjena dolina je edino območje, ki ga v Abhaziji nadzoruje Gruzija. Abhazija se je po razpadu Sovjetske zveze uprla gruzinski državi in zahtevala širšo avtonomijo. Po spopadih so sunitski uporniki leta 1993 pregnali gruzinsko vojsko. Lani so na tem območju ugrabili šest predstavnikov ZN in prevajalca, letos pa štiri diplomate ZN. Po krajšem času so vse brez plačila odkupnine spustili na prostost.
Slaba podpora članstvu v EU
08. 12. 2000 00.00
Manj kot polovica prebivalcev treh baltskih držav podpira članstvo svoje države v Evropski uniji, je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava, ki so jo novembra izvedli v Latviji. Po ugotovitvah raziskave latvijskega državnega Urada za evropsko integracijo, opravljene pri tisoč prebivalcih iz Latvije, Litve in Estonije, članstvo v EU podpira 45 odstotkov vprašanih, proti jih je 34 odstotkov, 21 odstotkov pa je neopredeljenih. Po mnenju analitikov je takšen rezultat posledica slabe obveščenosti prebivalcev o EU.
Lukoil kupuje verigo črpalk Paula Gettyja
04. 11. 2000 00.00
Največja ruska naftna družba Lukoil, ki so jo po razpadu Sovjetske Zveze leta 1991 ustanovila tri največja državna naftna in plinska podjetja v zahodni Sibirji, je včeraj potrdila, da kupuje ostanek naftnega imperija J. Paula Gettyja oz. Gettyjevo verigo bencinskih črpalk, za kar bo odštela 71 milijonov dolarjev.
Putin podpisal odlok o ustanovitvi državnega sveta
01. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o ustanovitvi državnega sveta. Državni svet bo posvetovalni organ, ki bo združeval guvernerje 89 ruskih regij, v njem pa se bodo guvernerji s predsednikom države posvetovali o večjih problemih. Putin je napovedal, da se bo svet, del izvršilne veje oblasti, sestajal vsake tri mesece, predsedoval pa mu bo predsednik države.
Rusi zaplenili radioaktivni zabojnik
19. 07. 2000 12.28
Ruske oblasti so v St. Peterburgu zaplenile sod z radioaktivnimi snovmi, ki je bil na poti v Kazahstan. Na sodu, po uradnih podatkih naj bi vseboval odpadke iz železa, so namerili sedemkrat večjo radioaktivnost od dovoljene, je včeraj poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Parlamentarne volitve v Mongoliji
02. 07. 2000 11.18
V Mongoliji so se danes začele parlamentarne volitve, na katerih bo več kot 1,2 milijona volilnih upravičencev odločala o 76 mandatih v mongolskem parlamentu, enodomnem velikem huralu. Na volitvah pričakujejo zmago vladajoče koalicije Revolucionarne stranke mongolskega ljudstva (PRPM), ki izhaja iz nekdanjih komunistov in ima kot edina stranka v vseh volilnih okrožjih svoje kandidate.
Putin prepričan v veljavnost volitev
26. 03. 2000 11.26
Začasni ruski predsednik Vladimir Putin je trdno prepričan, da bodo predsedniške volitve veljavne, je za sobotno številko moskovskega časnika Sewodnja dejal predsednik osrednje ruske volilne komisije Aleksander Vešnjakov.
Slovenija naj bo izvoznica stabilnosti na Balkan
16. 03. 2000 08.34
Slovenija bi morala prevzeti dejavno vlogo v JV Evropi ter postati ''izvoznica'' stabilnosti in evropskih vrednot na to območje, je v Ljubljani na sinočnjem predavanju z naslovom Čas je za spremembe poudaril namestnik političnega direktorja britanskega zunanjega ministrstva Charles Crawford.
Kuba dosegla 6,2-odstotno rast
16. 01. 2000 18.09
Bruto domači proizvod (BDP) Kube naj bi se v letu 1999 povečal za 6,2 odstotka. Od leta 1994 je za Kubo značilna štiriodstotna letna rast BDP. Omenjena rast je predvsem rezultat reform, uvedenih po razpadu Sovjetske zveze, ki je bila sicer največji dajalec gospodarske pomoči Kubi, je za tiskovno agencijo Prensa Latina dejal predsednik parlamentarne komisije za gospodarske zadeve Osvaldo Martinez.
Zaprtje volišč na ruskih parlamentarnih volitvah
20. 12. 1999 09.01
V ruski eksklavi Kaliningrad so se včeraj ob 19. uri po srednjeevropskem času zaprla še zadnja volišča na ruskih parlamentarnih volitvah. Po podatkih ruske volilne komisije je volilna udeležba uro pred zaprtjem volišč znašala 49,39 odstotka.
6,2% gospodarska rast na Kubi
17. 12. 1999 12.55
Kubanski bruto domači proizvod (BDP) naj bi se leta 1999 na Kubi povečal za 6,2 odstotka. Visoki državni uradniki pa poudarjajo, da so uspešnim rezultatom botrovali predvsem višje cene nafte in povečana učinkovitost gospodarstva. Od leta 1994 je Kuba letno beležila približno štiriodstotno gospodarsko rast, ki je bila posledica uspešnih reform po kolapsu gospodarstva ob razpadu Sovjetske zveze - največjega kubanskega donorja.
Praznovanje ob francoskem državnem prazniku
14. 07. 1999 15.27
V Parizu so se davi začele slovesnosti ob 14. juliju, francoskem državnem prazniku. Tradicionalne vojaške parade na Elizejskih poljanah se bodo poleg francoskega predsednika Jacquesa Chiraca udeležili številni povabljenci, med drugim tudi maroški kralj Hasan II.
Jelcin sprejel Hafeza el-Asada
06. 07. 1999 16.19
Ruski predsednik Boris Jelcin je v Kremlju sprejel sirskega predsednika Hafeza el-Asada. Gre za prvi obisk Asada v Rusiji po razpadu nekdanje Sovjetske zveze.
V Moskvi cveti prostitucija
20. 03. 1999 09.43
V središču Moskve se s prostitucijo, obrtjo, ki je po razpadu Sovjetske zveze doživela pravi razcvet, ukvarja od 60.000 do 80.000 žensk, so nedavno sporočile moskovske oblasti. Policija je že v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi s celim lanskim letom aretirala 12,7 odstotka več žensk, osumljenih prostitucije. Lani so v samem središču mesta aretirali 70.821 domnevnih prostitutk.
Le vsak deseti Rus želi nadaljevanje reform, zastavljenih leta 1992
07. 09. 1998 12.49
Le vsak deseti Rus je pripravljen nadaljevati z reformami, ki jih je država zastavila leta 1992 po razpadu Sovjetske zveze, štirje od desetih pa zagovarjajo radikalne spremembe ''v interesu ljudstva'', kažejo izidi raziskave, ki jo je danes objavila ruska Fondacija za javno mnenje.
Carja da, Lenina še ne
23. 07. 1998 08.50
Prvi namestnik ruskega premiera Boris Nemcov je pred dnevi, po pogrebu posmrtnih ostankov carske družine Romanov, dejal, da je še prezgodaj govoriti o pokopu trupla Vladimirja Iljiča Lenina. Sedem let po razpadu Sovjetske zveze je Leninovo balzamirano truplo še vedno na ogled v mavzoleju na moskovskem Rdečem trgu. ''Prej ali slej bomo morali organizirati pokop Leninovih posmrtnih ostankov, vendar moramo spoštovati čustva vernikov, vključno s tistimi, ki verjamejo v komunizem,'' je dejal Nemcov. Zaradi nasprotovanja spodnjega doma ruskega parlamenta, v katerem prevladujejo komunisti, Jelcin ni sprejel predloga, da Leninovo truplo umaknejo iz mavzoleja in ga pokopljejo.
Rusija namerava zmanjšati število letalskih družb na tretjino
09. 03. 1998 08.18
Rusija namerava zmanjšati število domačih letalskih družb s sedanjih 315 na približno 100. O tem načrtu naj bi vlada razpravljala sredi marca, je sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Po razpadu Sovjetske zveze je tudi državna letalska družba Aeroflot razpadla na mnogo manjših družb in Aeroflot je zdaj le ena od mnogih. Po reformi naj bi ostalo v Rusiji le kakih pet do osem letalskih družb, ki bi opravljale medcelinske polete, od 20 do 25 regionalnih ter od 60 do 70 lokalnih letalskih družb.