pobijanje
V Iraku žrtve med civilisti
16. 03. 2004 00.00
Na jugu Bagdada sta v streljanju umrla dva nemška inženirja in trije iraški policisti, že dopoldne pa je umrla iraška prevajalka.
Ptičja gripa grozi Pekingu
09. 02. 2004 00.00
V Vietnamu je za ptičjo gripo umrl 27-letni moški, 19. žrtev te bolezni v Aziji. Na Kitajskem pa se je bolezen nevarno približala Pekingu.
Perišić priča proti Miloševiću
23. 01. 2004 00.00
Nekdanji načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Momčilo Perišić je prispel v Haag, kjer bo pričal v procesu proti Miloševiću.
Otroški psiholog opozarja starše
27. 03. 2003 00.00
Neki avstralski otroški psiholog je opozoril starše, naj otrokom ne dovolijo, da bi po televiziji gledali poročila iz vojne v Iraku.
Savdsko zavezništvo z ZDA na preizkušnji
27. 03. 2003 00.00
Savdska Arabija je opozorila, da bi dolgoletno zavezništvo z ZDA lahko trpelo, če bi se vojna v Iraku zavlekla in se sprevrgla v pobijanje tamkajšnjega prebivalstva.
Enajst let za Plavšićevo
27. 02. 2003 00.00
Haaško sodišče je nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšić zaradi zločinov proti človeštvu med vojno v BiH obsodilo na 11 let zapora. Plavšićeva, ki je krivdo priznala, je tako prva visoka politična predstavnica, ki so jo v Haagu obsodili na zaporno kazen.
Bush: Čas se Iraku izteka
01. 02. 2003 00.00
Ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair sta na srečanju v Washingtonu ovrgla vsakršen dvom o pripravljenosti obeh zaveznic na vojno proti Iraku. Poudarila sta, da Irak ne izpolnjuje resolucij Združenih narodov in da se čas za prostovoljno razorožitev izteka.
Krvavo na Bližnjem vzhodu
02. 01. 2003 00.00
Izraelska vojska je prvih dveh dneh novega leta v ločenih incidentih ubila že pet oboroženih Palestincev. Z oklepniki in ob podpori helikopterjev pa so Izraelci vdrli v dve palestinski begunski taborišči na območju Gaze.
Novačenje med ameriškimi šolarji
04. 12. 2002 00.00
Starši ameriških srednješolcev so zaskrbljeni zaradi določil zveznega zakona, ki šolam daje več denarja, hkrati pa tudi omogoča lažji dostop do morebitnih bodočih vojakov. Skrbi pa jih tudi Bushev ukaz, da lahko CIA v tujini ubija ameriške državljane, ki so povezani s teroristično organizacijo Al Kaido.
Mesojedci le še zgodovina?
05. 11. 2002 00.00
Naj se kmetijski ministri in drugi politiki še tako trudijo prepričati javnost, da je uživanje mesa zdravo, popolnoma nenevarno in celo v skladu z našo "evropsko" tradicijo, proizvajalci mesa pa na svoje izdelke pišejo "z manj maščob," "domače" in "naravno pridelano" je trend v razvitem svetu jasen - vegetarijanstvo je v modi.
Ameriški taliban znova pred sodiščem
02. 04. 2002 00.00
V nadaljevanju sodnega procesa proti američanu Johnu Walkerju Lindhu, ki so ga ameriški vojaki lani prijeli skupaj z drugimi talibanskimi borci v Afganistanu, njegova obramba poskuša dokazati, da so v ujetništvu z njim ravnali neprimerno in nezakonito.
V New Yorku ponovno zasijala dvojčka
12. 03. 2002 00.00
V New Yorku so blizu kraja, kjer sta nekoč stala dvojčka Svetovno trgovskega centra (WTC) postavili žaromete, ki bodo newyorško nebo osvetljevali vsako noč do 13. aprila.
V Sarajevu sem mrtev človek
17. 10. 2001 00.00
<strong>Melika Salihbeg Bosnawi</strong> je avtorica številnih zbirk poezije, esejev in filmskih scenarijev. V Slovenijo je prišla na povabilo Mirovnega inštituta, da bi na novinarskem večeru spregovorila o tem, kako sedanje dogodke doživljajo muslimani v BiH. Bosnawijeva v Bih nima pravice do javnega delovanja, saj se njeno politično prepričanje ne ujema s prepričanjem sedanjih oblasti, ki želijo ugajati predvsem Zahodu. Z njo se je pogovarjala Nataša Spreitzer.
Kdo so talibani?
24. 09. 2001 00.00
Talibani so na oblast v Afganistanu prišli leta 1996 po porazu mudžahedinov. Že od vsega začetka se trudijo v deželo uvesti Islam, ki temelji na t.i. fundamentalizmu.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Proti iztrebljanju kormoranov
04. 11. 2000 00.00
Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) poziva Lovsko zvezo Slovenije (LZS), naj ne pristane na vlogo iztrebljevalca kormoranov, ki sta ji jo, kot ocenjuje društvo, nezakonito naložila ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje in prostor, Ciril Smrkolj in Andrej Umek.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Sporne besede na Švedskem
15. 02. 2000 21.05
Nastop predsednika države Milana Kučana na mednarodni konferenci ob počastitvi spomina na holokavst nad Judi med drugo svetovno vojno ni ostal brez domačega odziva. Pobudniki gibanja za državljansko spravo so Kučanu očitali, da je v svojem govoru v Stockholmu povojne množične poboje opravičeval kot kazen za zločine, storjene med holokavstom.
V Rusiji našli množično grobišče
02. 08. 1999 10.31
V provinci Magadan v Rusiji so odkrili množično grobišče vojnih ujetnikov iz Stalinovih koncentracijskih taborišč. Voda nedavnih poplav v regiji je odplaknila večji kos zemlje, kjer so bila zasuta trupla ujetnikov. Lokalni prebivalci so tako odkrili trupla 35 ljudi in takoj poklicali Zvezno varnostno službo. Lobanje preluknjane z izstrelki iz pušk so dokazali, da je šlo za nasilno pobijanje vojnih ujetnikov v času Stalinovega režima.
Človekoljubne organizacije zahtevajo ustavitev pobojev na Kosovu
30. 03. 1999 19.05
Mednarodna helsinška federacija za človekove pravice (IHF) in Helsinški odbor za Kosovo sta mednarodno skupnost pozvala, ''naj z vsemi sredstvi nemudoma ustavi poboje na Kosovu''. Mednarodno skupnost so pozvali, ''naj uporabi vsa vojaška, diplomatska in politična sredstva'', je danes na Dunaju dejal direktor IHF Aaron Rhodes.
Clinton: Kosovo je v nacionalnem interesu ZDA
20. 03. 1999 09.06
Ameriški predsednik Bill Clinton je prvo samostojno novinarsko konferenco po več kot letu dni odprl z razlago politike do reševanja kosovske krize, pri čemer je poudaril, da je zaustavitev širjenja spopadov na Kosovu v ameriškem nacionalnem interesu. Jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča je opozoril, naj preneha ovirati mirovni proces, sicer bo moral biti pripravljen na soočenje s posledicami. ''Edino Miloševič še stoji na poti miru na Kosovu. Kosovski Albanci so včeraj podpisali mirovni načrt, čeprav jim ni dal vsega, kar so si želeli. Mirovni načrt je posledica skupnih prizadevanj zahodnih držav in Rusije. Pripravljeni smo na vse potrebne ukrepe. Pogovarjal sem se s svojimi svetovalci in senatorji, s katerimi smo preučili načrte naših ukrepov, če srbska stran ne bo privolila v mirovni načrt. Spomnimo se Bosne, kjer smo potrebovali dolgo časa za dosego enotnosti zaveznikov, ko pa smo odločno ukrepali, smo zagotovili mir. Tako moramo storiti zdaj na Kosovu,'' je dejal Clinton in omenil znani pokol albanskih civilistov v Račaku. Ti so morali umreti samo zato, ker so bili Albanci. ''Srbi kopičijo vojaške enote in le naša trdnost jih lahko odvrne od tega, kar so storili v Račaku. Če ne bomo ukrepali, bomo priča še več podobnim pokolom. Če oklevamo pri politiki do tega območja, je isto, kot da izdamo dovoljenje za pobijanje,'' je dejal Clinton. Ameriški predsednik je v nadaljevanju utemeljil potrebo po ukrepanju zaradi nacionalnih interesov, kajti vojna na Kosovu se lahko razširi čez meje in vplete Makedonijo, Albanijo in tudi Turčijo ter Grčijo.