podjetje surovina

"Ture brez cenzure": McDonald's za radovedneže na široko odprl vrata kuhinj

15. 02. 2025 00.15

Potrošnike vse bolj zanima, iz česa in kako so pripravljeni priljubljeni izdelki.

Je Slovenija pri recikliranju uspešna samo na papirju?

22. 11. 2024 06.00

Ministrstvo bi kavcijski sistem za plastenke pijač uvedlo v letu 2027. Takšni so načrti, a zakona še ni na mizi. Ocenjujejo, da bi za 50 milijonov evrov postavili okoli 1700 naprav za plastenke, predvsem v večjih trgovinah. Kavcija bi za eno vrnjeno plastenko znašala med 20 in 25 centov. Na drugi strani del gospodarstva opozarja, da kavcije ne potrebujemo, ker smo že zdaj zelo uspešni pri recikliranju, uvrščamo se v sam vrh Evropske unije. Je Slovenija pri recikliranju uspešna samo na papirju?

Finančni POPkast: 23-odstotni donos in trendi za bodoče naložbe

24. 10. 2024 07.00

Z zaključkom projekta "Svet portfelj" smo v enem letu dosegli 23-odstotni donos z uravnoteženim pristopom vlaganja. V novi epizodi Finančnega POPkasta razpravljamo o prihajajočih volitvah v ZDA, geopolitičnih tveganjih in ključnih naložbenih priložnostih, ki jih ponujajo tehnološki sektor, Bitcoin ter energetika.

Finančni komentar: Revolucija avtonomnih vozil

15. 10. 2024 07.00

Najbogatejši zemljan Elon Musk je minuli teden predstavil robotske taksije in kombije, avtonomna električna vozila prihodnosti. Tehnološki napredek zagotavlja korist, ki naj bi bila boljša od nakupa klasičnega avtomobila, vendar je delnica podjetja Tesla po dogodku vseeno strmoglavila za 8 odstotkov.

Finančni komentar: Dežela z najnižjo inflacijo v Evropi

08. 10. 2024 07.00

Inflacija v Sloveniji je bila septembra 0,6-odstotna, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Tudi evropsko povprečje je padlo pod dva odstotka, kar je glavni cilj Evropske centralne banke, zato lahko čez dober teden pričakujemo že tretje nižanje obrestne mere, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji.

'Kmet je najcenejše komunalno podjetje, ki ureja našo okolico'

20. 09. 2024 06.00

Kakšno je stanje v živilsko prehrambeni industriji in kakšna je njena prihodnost? Kaj pa prihodnost pridelave mesa, se bo še izplačala? "Kakovostna hrana ni samoumevna, prepuščeni smo sami sebi, pričakoval bi od države, ki je starejša od 30 let, da bo imela neko strategijo," na alarmantno stanje opozarjajo ključni akterji na področju živil. Strategija države na tem področju je bila doslej najmanj pomanjkljiva, če že ne neobstoječa. In tudi zdaj ni jasno, kakšna pravzaprav je. Ministrica Mateja Čalušić sicer opozarja, da smo izgubili prehransko varnost v velikosti občine Murska Sobota.

Tujci prevzemajo živilske velikane: 'To je matematika, če se ne izide, je lahko težava'

19. 09. 2024 06.10

Kaj se je zgodilo z nekdaj slovenskimi živilskimi podjetji, paradnimi konji slovenskega gospodarstva in stebri prehranske neodvisnosti? Nekatera so propadla – prvi med njimi MIP, druga so bila prodana – Droga Kolinska, Fructal, Radenska ... Spet tretja so na smetišče zgodovine popeljali domači lastniki. Nekatera so pod tujimi lastniki še uspešnejša, denimo Ljubljanske mlekarne. V slovenski lasti tako ostaja le še peščica živilskih podjetij. Pri prevzemih ne gre za emocije, pravi Janez Rebec, predsednik uprave skupine Pivka-Delamaris. "To je matematika, če se ne izide, je lahko to težava." Kaj to pomeni za prehransko varnost in samooskrbo Slovenije?

Slovenska prehrana v rokah tujcev

15. 09. 2024 13.18

Hrvaški Bosqar je dokončno prevzel večino enega največjih igralcev na slovenskem kmetijskem in živilskem trgu – Panvito. Največja hrvaška živilska družba Braća Pivac pa bi rada večino Celjskih mesnin, največjega odkupovalca živine in predelovalca rdečega mesa v Sloveniji. Kakšne so lahko dolgoročne posledice in tveganja? Je ogrožena prehranska varnost? Kje je strategija države? Pa tudi, kaj to pomeni za potrošnike? Bomo še jedli domače?

Finančni komentar: Zlato, nafta ali plin

17. 10. 2023 06.00

Vsakič, ko pride do zastrašujočih svetovnih dogodkov, cena zlata močno poskoči za razliko od cene nafte. Zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu bi se lahko povišala cena zemeljskega plina.

Na zunanji deponiji v podjetju Surovina znova zagorelo

18. 09. 2023 05.54

V podjetju Surovina na Teznem v Mariboru je sinoči izbruhnil požar, po prvih podatkih je prišlo do samovžiga cca 120 m3 nenevarnih odpadkov, katere podjetje predeluje v trdno gorivo. Na kraj so bili napoteni gasilci Gasilske brigade Maribor in štiri prostovoljna gasilska društva. Požar je bil srednje velik, gasilci pa so ga hitro uspeli pogasiti.

Kronologija: največje industrijske nesreče zadnjih 15 let

17. 02. 2023 13.46

Slovenijo je minula leta prizadelo več industrijskih požarov in nesreč, ki so povzročili veliko škode, nekateri pa terjali tudi življenja. Eksplozija na Vrhniki, kjer je še svež spomin na požar v Kemisu, je po katastrofi v kočevskem Melaminu drugi tak dogodek v letu dni.

Tudi pri sežigu odpadkov nastanejo 'odpadki'. Kaj naredijo z njimi?

17. 07. 2022 18.11

Obiskali smo sežigalnico Pfaffenau na Dunaju, ki jo tudi ljubljanske mestne oblasti izpostavljajo kot primer dobre prakse. Preverili smo, kako deluje in kako okolju prijazna je v resnici.

Sežigalnica odpadkov tudi v neprevetreni Ljubljani?

27. 05. 2022 06.00

Janševa vlada je tik pred koncem mandata z uredbo omogočila podeljevanje 30-letnih koncesij za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov in to kar brez predhodne presoje njihovega vpliva na okolje. Ne le dolgoročne okoljske posledice, zapostavljen je tudi neposredni zdravstveni vpliv sežigalnic na zdravje ljudi, so ostri na zdravniški zbornici. Naraste lahko število rakavih obolenj in prezgodnjih smrti. Strokovnjaki opozarjajo tudi na možnost, da se v sežigalnicah kot surovina ne bi uporabljali samo slovenski odpadki, ampak bi jih uvažali tudi iz tujine.

Večji industrijski požari v Sloveniji

12. 05. 2022 11.01

Slovenijo je v zadnjih letih prizadelo več industrijskih požarov, ki so povzročili veliko škode, večinoma pa so minili brez žrtev. Eksplozija in požar v kočevskem Melaminu pa sta terjala zelo visok davek, saj je bilo po dosedanjih podatkih poškodovanih več kot 20 ljudi. Objavljamo kronologijo večjih industrijskih požarov po letu 1995.

Isberg odpadke poleg v Volčji Dragi kopičil tudi drugod po Sloveniji

23. 02. 2022 13.53

Podjetje Isberg, ki je najelo proizvodne prostore družbe Martex v stečaju v Volčji Dragi in jih napolnilo z vrečami odpadkov, je podobno ravnalo tudi na več drugih lokacijah po Sloveniji. Inšpektorji so nezakonito skladiščenje odpadkov odkrili na več različnih lokacijah na Dolenjskem, povsem mogoče je, da je podjetje odpadke skladiščilo še kje.

Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno

16. 02. 2022 06.00

Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.

Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije

11. 02. 2022 06.01

V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?

Kje konča državni les – doma ali v tujini?

03. 02. 2022 06.00

Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.

Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev

01. 02. 2022 06.00

Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?

Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih

29. 11. 2021 06.00

Polovica slovenskih gospodinjstev se najraje ogreva na lesna goriva. Tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Drugače je pri sekancih, tam je cena celo upadla. V primerjavi s kurilnim oljem so peleti 45 odstotkov cenejši, sekanci pa kar 82 odstotkov. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena trikrat narasla.

Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?

22. 11. 2021 06.00

Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.

Kdo je domnevna smetarska mafija, ki jo Vizjak omenja, ko si poskuša oprati ime?

20. 10. 2021 19.36

Ne glede na jasnost posnetka in poziv ministra k neplačevanju davka, se Andrej Vizjak brani, da gre za lepljenko. Da bi se izvlekel iz velike težave, ki si jo je nakopal, pa celo trdi, da se mu maščuje t. i. smetarska mafija. A hkrati ne pove natančno, kdo vse to so. Lahko bi šlo za šest družb, ki si trenutno deli slovenski trg z odpadno embalažo. Če pa bo Vizjakov zakon potrjen, bi bila za vso embalažo določena zgolj ena neprofitna organizacija.

'V Zalogu ne bomo dovolili, da bi postali smetišče'

18. 06. 2021 18.39

Nov dan, novo črno odlagališče komunalnega blata. Po Pivoli, Dramljah in Šentjurju se je kup odpadnega blata pojavil tudi v prestolnici. Neznosen smrad se te dni širi po ljubljanskem Zalogu, z visokimi temperaturami pa postaja vonj vse močnejši, opozarjajo krajani. Kupi komunalnega blata, ki nezaščiteni počivajo ob skladišču, sedem metrov nad podtalnico, pripadajo podjetju ML Surovine, sicer vpletenemu tudi v nedavne primere na Štajerskem. "V Zalogu ne bomo dovolili, da postanemo smetišče," lastnikom podjetja sporočajo krajani, združeni v civilno iniciativo. O primeru so že obvestili tako pristojno inšpekcijo kot agencijo in ministrstvo za okolje.

Smetarska hobotnica, katere del je tudi kralj banan

16. 06. 2021 06.00

Številni požari na deponijah, izlivi v vode in nazadnje tudi nelegalno odlaganje komunalnega blata v gozd pri Hočah. Kako je sploh možno, da blato iz čistilne naprave pride v neokrnjeno naravo, se zdaj sprašujejo kriminalisti, mreža izvajalcev in podizvajalcev pa je pokazala na resno sistemsko napako v Sloveniji – podjetja s samo nekaj zaposlenimi dobijo milijonske razpise in nato kot podizvajalce najamejo druge, ti pa pogosto nove podizvajalce, s čimer se možnost napak izjemno poveča.

Alpe Adria Green zaradi komunalnega blata v Zalogu podala prijave

14. 06. 2021 17.13

Po tem, ko so se zaradi neznosnega smradu zaradi komunalnega blata nanjo obrnili krajani, je nevladna organizacija Alpe Adria Green na območju podjetja ML Surovine v Zalogu pri Ljubljani opravila t. i. eko patruljo. Pritožbe krajanov so po njihovem upravičene, zato so podali prijavo na inšpekcijske službe.

Tone odvrženega blata: prelaganje odgovornosti in čakanje na sanacijo

11. 06. 2021 09.33

Čeprav kriminalistična preiskava glede nelegalno odvrženega mulja v občini Hoče še poteka, pa naj bi isti dan, ko so blato pripeljali na tri lokacije v Pivoli, čistili čistilno napravo Komunalnega podjetja Ptuj. To zanika odgovornost, direktor Janko Širec pa je v izjavi za javnost dejal, da dejanje strogo obsojajo in pozval h kaznovanju storilcev. Blato je sicer prevzela Družba CEP, kjer so povedali, da jim je zbiralec zagotovil, da je ves mulj iz čistilne naprave prevzel v skladu z okoljevarstveno zakonodajo in njihovim dovoljenjem.

Ko odpadna plastična embalaža ponovno zaživi

12. 05. 2021 00.15

V naravi plastika ni ogrožena vrsta, ampak se njena razširjenost le še povečuje. Tudi slovenski potrošnik kljub dobri ozaveščenosti o odpadni plastiki, na račun lagodja vedno pogosteje zapostavlja odgovorno ravnanje do okolja. Ker je plastika ena izmed najbolj razširjenih materialov na svetu, je utopično pričakovati, da bi jo lahko popolnoma nadomestili, zato je pomembno, da krepimo našo odgovornost in zavedanje o njeni uporabi.

Več kot trikratna podražitev komunalnih storitev v Mariboru

26. 05. 2020 07.25

Mariborski mestni svetniki so na seji, ki se je zavlekla krepko čez polnoč, potrdili novo ceno komunalne storitve ravnanja z blatom iz centralne čistilne naprave, po kateri se bodo položnice občanov z junijem povišale za več kot trikrat. Dejstvo je namreč, da zaenkrat ni druge realne rešitve. Do znatne podražitve ravnanja z odpadnim blatom prihaja predvsem zaradi zapiranja meja Madžarske, kamor so odvažali blato tudi iz Maribora.

Zaradi uhajanja plina v kemični tovarni v Indiji več mrtvih, številni v bolnišnicah

07. 05. 2020 07.58

V kemični tovarni na vzhodni obali Indije je začel uhajati plin, zaradi česar je po poročanju indijskega časnika The Times of India umrlo najmanj 13 ljudi. Po nekaterih navedbah je v bolnišnicah več kot tisoč ljudi. Pristojne oblasti svarijo, da bo število žrtev najverjetneje še naraslo.

Država je za maske iz serviet plačala 860 tisočakov ali od 76 do 80 centov za masko

16. 04. 2020 06.47

Kdo je prižgal zeleno luč za 860 tisočakov vredna posla mask iz serviet, ki niso primerne za zdravstvo, kjer jih najbolj primanjkuje? Zavod za blagovne rezerve ali Uprava za zaščito in reševanje? Medtem ko odgovornost valita drug na drugega, so župani nad kakovostjo mask ogorčeni in jih že vračajo Upravi za zaščito in reševanje. Podjetji Korez-Sorting group in Zaščita Lukač o kakovosti ne dvomita in zanikata, da bi na račun epidemije kovali dobičke, ki naj bi bili celo 30-odstotni. In zanimivo, Tržni inšpektorat, ki sodi pod okrilje Ministrstva za gospodarstvo, kjer je tudi Zavod za blagovne rezerve, pa je za enako masko, a v drugi spletni trgovini, že uvedel inšpekcijski nadzor.