podnebni
Potrdili predlog podnebnega zakona: kaj so spremenili?
05. 06. 2025 14.01
Vlada je po dodatnih usklajevanjih potrdila predlog podnebnega zakona. Glede na aprila predstavljeno različico je med drugim dopolnjen tako, da se učinki nove sheme emisijskih kuponov za promet in stavbe ne bi odrazili v končnih cenah. Pristojni minister ocenjuje, da je zakonski predlog dober kompromis in podlaga za ukrepanje.
Projekt LIFE Lynx najboljši v Evropi v dveh kategorijah
04. 06. 2025 10.56
Projekt LIFE Lynx je osvojil kar dve prestižni nagradi LIFE 2025. Strokovna komisija je projekt nagradila kot najboljšega v Evropi v kategoriji varstvo narave in biodiverzitete, javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva. Podelitev nagrad je potekala na otvoritvi evropskega zelenega tedna v Bruslju.
Nova podoba Kredarice: začenja se prenova podnebnega observatorija
26. 05. 2025 14.32
S položitvijo temeljnega kamna so slovesno obeležili začetek prenove podnebnega observatorija na Kredarici, ki že 70 let neprekinjeno izvaja meritve. Te bodo po prenovi še razširili, Kredarica pa se bo lahko postavila ob bok vodilnim visokogorskim observatorijem, kot so nemški Zugspitze, avstrijski Sonnblick ali švicarski Jungfraujoch. Gradbena dela bodo stekla ta teden, končana pa naj bi bila konec prihodnjega leta. Slovenska vojska bo sodelovala s helikopterskimi prevozi, prepeljati bo treba okoli 900 ton materiala.
Zatemnitev sonca in umetni led: rekordna vsota denarja za kontroverzne poskuse
25. 05. 2025 07.00
Nam lahko tehnologija pomaga ohladiti Zemljo in rešiti podnebno krizo? Velika Britanija je za iskanje praktičnega odgovora na to vprašanje napovedala največje financiranje kontroverznih poskusov spreminjanja vremena doslej. Agencija za napredne raziskave in inovacije (ARIA) bo denimo za 'zatemnitev' sonca in 'umetno debeljenje ledu' namenila skoraj 60 milijonov funtov (71 milijonov evrov), kar bo omogočilo poskuse tudi v resničnem svetu. Znanstvenik Blaž Gasparini pojasnjuje, kako bodo projekti potekali in kako je poskrbljeno za nadzor. Kot pa poudarja, bi bil sončni geoinženiring smiseln le ob hkratnem zmanjšanju izpustov. Predvsem pa je tukaj še ogromno neznank in dosti bolj smiselno se je osredotočiti na zmanjšanje izpustov, razmišlja.
Interpelacija zoper Asto Vrečko, ta odgovarja: 'Jaz se kulturnega boja ne grem'
12. 05. 2025 13.09
Poslanci NSi in Demokratov so po nedeljskem referendumu vložili interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko. Poslanci ministrici med drugim očitajo negospodarno rabo javnih sredstev ter sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve. V SDS bodo interpelacijo podprli, če ministrica ne bo odstopila sama. Ta pa je zavrnila pozive k odstopu in izpostavila dosežke aktualne vlade na področju kulture.
Od lokalnega "plogginga" do Bruslja: slovenska ambasadorja, ki sta s fotografijo navdušila Evropo
22. 04. 2025 00.15
Nejc Gajšek in Katja Kovše sta s svojo fotografijo navdušila na natečaju Evropskega podnebnega pakta in se uvrstila med deset zmagovalcev – njuno delo je sedaj razstavljeno v Bruslju.
Nižje omejitve na slovenskih cestah: kakšni bi bili pozitivni učinki?
24. 03. 2025 18.53
V zadnjih letih so številna evropska mesta začela zniževati omejitve hitrosti, pri čemer postajajo cone s hitrostjo 30 km/h vse bolj pravilo kot izjema. Takšni ukrepi so del širših prizadevanj za večjo varnost, boljše okolje in višjo kakovost življenja v mestih. V Sloveniji pa še vedno prevladujejo višje hitrosti. Člani Podnebnega sveta, neodvisnega znanstvenega posvetovalnega telesa vlade, so med rešitvami za izboljšanje slovenskega prometa predlagali znižanje maksimalne hitrosti na avtocestah s 130 na 110 km/h, v naseljih pa s 50 na 30. Kakšni so pozitivni učinki tovrstnih ukrepov in ali smo slovenski vozniki pripravljeni na to spremembo?
Plin – prava energetska rešitev za danes in jutri!
18. 03. 2025 00.15
Udobno. Ugodno. Trajnostno.
Evropski komisar pohvalil Slovenijo: Na področju podnebnih politik dela odlično
12. 03. 2025 18.00
Slovenija na področju podnebnih politik dela odlično, pri strategijah razogljičenja pa izpolnjuje vidike, ki so v središču dogovora EU o čisti industriji, je v izjavi po srečanju z ministrom Bojanom Kumrom povedal evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra. Kumer pa je izpostavil pomembnost uravnotežene razdelitev sredstev EU za razogljičenje.
Zavzetje Grenlandije: Predlog, ki bi lahko ustavil Trumpa
09. 03. 2025 15.39
Trump že lep čas razburja z odkritimi grožnjami po zasedanju ozemelj Grenlandije, Kanade in Paname. Član predstavniškega doma ZDA Seth Magaziner je zato zdaj predstavil zakon o prepovedi vdora k zaveznikom. Kot pravi, je to zakonodaja, ki bi predsedniku Trumpu prepovedala napad na Grenlandijo, Kanado ali Panamo brez glasovanja kongresa.
Trump lagal o financiranju Ukrajine, carinah, več izjav brez konteksta
05. 03. 2025 15.32
Po šestih tednih predsedovanja je Donald Trump v torek zvečer nagovoril ameriški kongres ter predstavil svoje cilje za naslednja štiri leta. Med drugim je komentiral pismo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, dejal pa je tudi, da bo ameriško gospodarstvo zaradi uvedb carin na blago iz nekaterih držav doživelo nekaj "prebavnih motenj". A kot poudarjajo preverjevalci dejstev, je Trump v svojem govoru, ki je trajal uro in 40 minut, nanizal več laži, izjav brez konteksta, določene izjave, ki so jih preverili, pa so bile resnične.
Na avtocesti v prihodnosti 110 kilometrov na uro, v delih naselij 30?
18. 02. 2025 06.00
Bi lahko v prihodnosti po slovenskih avtocestah namesto 130 vozili 110 kilometrov na uro, v vseh stanovanjskih naseljih pa največ 30 kilometrov na uro? Čeprav se na prvi pogled zdi kontradiktorno, pa študije iz tujine kažejo, da se potovalni čas zaradi manj težke noge voznikov prav nič ne podaljša. Na ta račun se namreč izboljša pretočnost prometa, zmanjšajo se fantomski zastoji. Ima pa znižanje hitrosti številne pozitivne učinke tako na zdravje prebivalstva in BPD ter pomeni manj smrtnih žrtev na cestah, kažejo impresivni rezultati iz tujine. Tako razlagajo v Podnebnem svetu, kjer so pred kratkim obravnavali ta nekoliko kontroverzni predlog, ki bo morda nekoč postal družbeni konsenz, kot je danes uporaba varnostnega pasu.
V Münchnu več kot 200.000 ljudi proti skrajni desnici
08. 02. 2025 16.20
V Nemčiji spet potekajo protesti proti skrajni desnici. Največ ljudi – po oceni policije okoli 200.000 – se je zbralo v Münchnu. Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami, na katerih se dober rezultat obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo, protesti potekajo pod geslom Demokracija te potrebuje. Predstavniki več skrajno desnih strank iz Evrope, ki v Evropskem parlamentu sestavljajo skupino Domoljubi za Evropo, pa so se zbrali v Madridu na srečanju, ki poteka pod geslom Naredimo Evropo spet veliko.
Svetovni voditelji zaskrbljeni zaradi umika ZDA iz pariškega sporazuma
21. 01. 2025 14.56
V mednarodni javnosti se vrstijo večinoma negativni odzivi in izrazi zaskrbljenosti zaradi odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA znova umakne iz pariškega podnebnega sporazuma. Znanstveniki so prepričani, da bo ta poteza spodkopala globalna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam, zaskrbljena je tudi Kitajska.
'Kandidiral sem, ker sem verjel, da je na kocki duša Amerike'
15. 01. 2025 16.12
"Privilegij je, da sem lahko temu narodu služil več kot 50 let. Nikjer drugje na svetu ne bi mogel jecljajoči otrok iz skromne družine nekega dne postati predsednik ZDA," je v svojem poslovilnem pismu pred odhodom iz Bele hiše Američanom sporočil Joe Biden. Ob tem ni prizanesel svojemu predhodniku in nasledniku, ki se na mesto ameriškega predsednika uradno vrača 20. januarja, spomnil pa je tudi na uspehe zadnjih štirih let.
Slovenija prevzela predsedovanje skupščine IRENA
12. 01. 2025 09.28
Slovenija je prevzela predsedovanje 15. zasedanju skupščine Mednarodne agencije za energijo iz obnovljivih virov (IRENA), ki danes in v ponedeljek poteka v Abu Dabiju. Kot so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je Slovenija s tem dosegla pomemben mejnik na področju mednarodne energetske diplomacije.
Lani globalna temperatura prvič za več kot 1,5 stopinje presegla predindustrijsko raven
10. 01. 2025 07.06
Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, povprečna globalna temperatura zraka pa je prvič za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven, so sporočili iz službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus. Glavni razlog za ekstremne temperature so izpusti toplogrednih plinov. Prilagajanje na podnebne spremembe ni več izbira, ampak je nuja, je ob tem povedal direktor EU Copernicus Carlo Buontempo. Da je nujno ukrepati, se je strinjal tudi Mauro Facchini z Evropske komisije.
Podnebni svet za nujno ukinitev subvencij za fosilna goriva
08. 01. 2025 11.53
Podnebni svet, ki deluje kot vladno znanstveno posvetovalno telo pri oblikovanju in izvajanju podnebnih politik, je na prvi seji v letošnjem letu razpravljal predvsem o predlogih za zmanjšanje izpustov v prometnem sektorju. Med predlaganimi ukrepi so med drugim izpostavili nujnost ukinitve subvencij za fosilna goriva in promocijo javnega prometa.
Bo leto 2025 prelomno? Seveda bo!
05. 01. 2025 07.00
Vsaj tako prelomno bo kot leto poprej in leto poprej. Bo to morda tudi leto, ko bomo postali še neumnejši? Še bolj vase obrnjeni, vedno bolj odporni na trpljenje drugih? Naj bo zabeleženo, da je vprašanje, ki je zelo retorično in nekoliko provokativno, samo toliko, da morda zbudi zanimanje bralca, postavljeno v prvi osebi množine.
Kakovost zraka v nekaterih krajih zelo slaba, izboljšanje šele v četrtek
30. 12. 2024 15.31
Zaradi dotekanja toplejšega zraka v višinah in izrazitejšega nabiranja izpustov so se v kotlinah in dolinah povišale ravni delcev, opozarjajo na Agenciji za okolje, podnebje in energijo (Arso). Največje vrednosti so zabeležene v jutranjih in večernih urah, izboljšanje kakovosti zraka pa na Arsu pričakujejo v četrtek.
Pirc Musarjeva nagovorila DZ, v dvorani ne vlade ne SDS
16. 12. 2024 09.57
V državnem zboru je potekalo zadnje redno plenarno zasedanje v letošnjem letu. Uvodoma jih je na lastno pobudo nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je med drugim opozorila na nesprejemljivost zaničevanja sodnega sistema, policije in drugih institucij pravne države. Izpostavila je tudi porast nasilja, podnebno krizo, težave v zdravstvu in skrbi za starejše. Še preden je stopila pred mikrofon pa so dvorano zapustili poslanci poslanske skupine SDS. Prvak stranke Janez Janša je kasneje zapisal, da Pirc Musarjeva ni njegova predsednica. Govora predsednice niso poslušali niti predstavniki vlade.
V Franciji tropska noč konec novembra: termometri pokazali 26,9 stopinje Celzija
30. 11. 2024 10.27
Prebivalci nekaterih mest v jugozahodni Franciji so verjetno morali preveriti datum na koledarju. Nočne temperature so ponekod namreč prilezle do 26,9 stopinje Celzija. Gre za ekstremne temperature za mesec november, izpostavljajo klimatologi. Kot pojasnjujejo, gre za mešanico podnebnih sprememb in vremenskega fenomena, imenovanega Föhnov učinek.
Višji računi za elektriko: gospodarstvu na pomoč s posebnim zakonom?
27. 11. 2024 17.45
Predsednik vlade Robert Golob meni, da bi lahko gospodarstvu, ki mu je novi sistem obračunavanja omrežnine pri elektriki zvišal račune, pomagali s posebnim zakonom. Na podlagi analize delovne skupine bodo preučili možnost, da se preko posebnega zakona poseže v tarifne postavke, je dejal na vrhu slovenskega gospodarstva.
Dermol: Predstavniki države kriminalizirajo Šaleško dolino, to poslušamo že 15 let
26. 11. 2024 13.50
Velenjski župan je v javnem pismu finančnega ministra Boštjančiča opozoril, da prestrukturiranje regije ni zgolj zapiranje Premogovnika Velenje in zaščita rudarjev. Če želimo prestrukturiranje izvesti na pravičen in uspešen način, je nujno čim prej finančno ovrednotiti potreben obseg ukrepov ter zagotoviti sredstva, je zapisal.
'Bodo države v razvoju poleg podnebne dobile še dolžniško krizo?'
24. 11. 2024 16.41
Preveliko ukvarjanje s financami ne rešuje neobvladljivosti podnebnih sprememb, prava pot je takojšnje odpravljanje vzrokov podnebnih sprememb, dobivamo pa sprenevedanje glede posledic oz. kulturo neukrepanja, je zaključke letošnje podnebne konference ZN v Bakuju komentirala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Razvite države zadovoljne, države v razvoju pa: 'Dogovor je za nas žaljivka'
24. 11. 2024 12.30
Številni voditelji, med njimi ZDA, EU in več evropskih držav, so pozdravili dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju, dosežen na podnebni konferenci ZN v Bakuju (COP29). Države v razvoju in okoljski aktivisti pa so do dogovora kritični, saj menijo, da ne gre dovolj daleč, obljubljeni znesek pa da je premajhen.
Podnebni vrh se je končal z dogovorom – in veliko jeze
24. 11. 2024 07.06
Predstavniki držav na podnebni konferenci ZN v Bakuju so v poznih jutranjih urah po lokalnem času potrdili nov dogovor, na podlagi katerega bodo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard dolarjev (288 milijard evrov) letne pomoči za podnebne ukrepe. Najranljivejše države niso mogle skrivati razočaranja.
Države odstopile od pogajanj: 'Čas ni na naši strani'
23. 11. 2024 17.36
Čeprav se države na podnebni konferenci ZN v Bakuju (COP29) še vedno niso uskladile o najbolj spornih vsebinskih točkah letošnje konference, je predsedstvo delegate zbralo na zaključni plenarni seji. Na njej so potrdili predvsem manj pomembne dokumente, kjer nasprotovanja držav ni. Po prekinitvi bo sledilo potrjevanje preostalih odločitev.
Novinarji pobirajo stave, za koliko ur se bo zavleklo tokrat
23. 11. 2024 07.00
Namesto 1300 milijard bi bogate države državam v razvoju letno namenile le 250 milijard dolarjev za podnebne ukrepe. Okoljevarstvene organizacije so na nogah, to je nezadostno in sramotno. Zakaj dogovora po dveh tednih pogajanj na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju še ni?
Razvite države bi za podnebne ukrepe namenile 239 milijard evrov letno
22. 11. 2024 14.36
Udeleženci podnebne konference ZN v Bakuju (COP29) so po večurni zamudi dočakali objavo novih osnutkov zaključnih dokumentov. Ti med drugim predvidevajo, da bi razvite države državam v razvoju za podnebne ukrepe do leta 2035 zagotovile 250 milijard dolarjev (239 milijard evrov) finančne pomoči na leto, v obdobju do leta 2025 je ta znesek pri 100 milijardah dolarjev (95 milijardah evrov).