pogled
V Mestni galeriji odprli Zimski salon
16. 03. 1999 19.01
V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled Zimski salon z naslovom Prostori onkraj hitrosti in hrupa, ki poskuša prikazati drugačen pogled na povezavo muldimedijske tehnike, glasbe in naravnih materialov. Salon so pripravili Dominik Križan, ki je poskrbel za izbor in povezavo video materiala, Bor Turel, ki je zaslužen za glasbo, Samo pa je oblikoval ozračje razstave.
Tretja pot
23. 02. 1999 09.51
Vlado Miheljak se v redni torkovi rubriki Pogled skozi ključavnico povsem strinja z oceno, da je Pahor, ko se je aktivno vključil v rušenje ministra Bandlja, Drnovška pahnil v večinski volilni sistem.
Februarsko branje z Manco Košir
17. 02. 1999 15.53
V klubu Cankarjevega doma bo v četrtek, 18. februarja, ob 20. uri že uveljavljeni večer z Manco Košir. Voditeljica ga je posvetila pokojnemu pisatelju Marjanu Rožancu. Njeni gosti bodo Rožančev prijatelj dr. Edvard Kovač, profesorica francoščine Mojca Medvešček in pisatelj dr. Igor Škamperle.
Slovenija mora na poti v EU ustrezno urediti tudi regionalno politiko
16. 02. 1999 17.52
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur ter evropska komisarka za področje regionalne politike in kohezijskih skladov Monika Wulf-Mathies sta današnje pogovore posvetila predvsem vprašanju razvoja slovenske regionalne politike, da bi bila ta bolj učinkovita pri vključevanju v evropske kulturne politike in da bi bil njen razvoj enakomernejši, socialno bolj sprejemljiv in zato hitrejši.
V kinoteki primerjalna retrospektiva Sjoestroema in Stillerja
19. 01. 1999 10.39
Slovenska kinoteka je v času od 19. januarja do 10. februarja pripravila prvo primerjalno retrospektivo izjemnih in zelo raznolikih avtorjev, ki sta ustvarjala v zlatem obdobju švedskega nemega filma, Victorja Sjoestroema (1879-1960) in Mauritza Stillerja (1883-1928). Oba sta odločilno vplivala na pogled in posluh vse tedanje filmične Evrope. Predstavila se bosta s trinajstimi deli. Na nocojšnjem slavnostnem začetku retrospektive bodo zavrteli najprej Sjoestroemovo mojstrovino Kočijaž smrti iz leta 1920, nato pa Stillerjev Erotikon, nastal istega leta.
Režiserka Muratova dobitnica letošnje umetniške nagrade
07. 01. 1999 10.18
Režiserka romunskega rodu Kira Muratova bo prejela letošnjo umetniško nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Akademija umetnosti Berlin-Brandenburga, so včeraj sporočili v Berlinu. Priznanje, ki ga spremlja denarna nagrada v višini 30.000 mark, tradicionalno podeljujejo 18. marca v spomin na Pomlad narodov, ki se je leta 1848 začela v Berlinu. Kira Muratova je med drugim posnela film Astenični sindrom, ki je leta 1990 prejel srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Njen prvi dolgometražec Naš vsakdanji kruh iz leta 1964 je kritičen pogled na kolhoze. Njena filma Kratka srečanja (1967) in Dolga poslavljanja (1971), sta portreta dveh žensk. V Sovjetski zvezi sta bila dolgo časa prepovedana. Režiserka, ki se je leta 1934 rodila v Sorokiju v današnji Moldaviji oziroma nekdanji Romuniji, od leta 1961 živi v Odesi v Ukrajini. Umetniško nagrado omenjene nemške akademije so v prejšnjih letih med drugim podelili italijanskemu arhitektu Renzu Pianu in francoskemu skladatelju Pierru Boulezu.
80 filmov na festivalu v Beogradu
06. 01. 1999 11.39
Na 27. mednarodnem filmskem festivalu v Beogradu, ki bo potekal od 29. januarja do 7. februarja, bodo v več dvoranah po mestu predstavili 80 filmov iz 30 držav. V glavnem programu bodo v treh sekcijah - Festival festivala, Zagotovo neodvisni in Dobre vibracije - predvajali 39 filmov, med katerimi bodo nagrajeni filmi s svetovnih festivalov in dosežki manjših nacionalnih kinematografij, ob tem mnogo manj ameriške produkcije kot lani. Ena od sekcij je naslovljena Parada Festa, v sekciji Pogled v preteklost pa bodo predvajali najboljše dosežke nemega filma.
Kljub 1500 vrtnicam pogorel
06. 01. 1999 08.34
Neki 29-letni Italijan je skušal znova osvojiti svoje bivše dekle s skoraj 1500 vrtnicami. Vendar pa predstava - vrtnice je zaljubljeni dopolnil še s spektakularnim nastopom na konju - 26-letne Alessandre ni prepričala. Neobičajna ljubezenska izpoved se je zgodila v Veroni, mestu Romea in Julije, zavrnjenega ljubimca pa je stala skoraj deset tisoč mark. Vsaka vrtnica naj bi dekle spomnila na en dan njunega štiriletnega razmerja.
V torek področna razprava o politiki razvoja medijev v Sloveniji
07. 12. 1998 09.00
V vrsti področnih razprav o nacionalni kulturni politiki, ki jih je spomladi in nato še jeseni organiziralo slovensko ministrstvo za kulturo, bo jutri, 8. decembra, sledila še razprava o politiki razvoja medijev v Sloveniji.
Faksimile zbirke Temna vrata pesnice Lili Novy
02. 12. 1998 13.53
Ob obletnici smrti slovenske pesnice in prevajalke poezije Lili Novy (1885-1958) je njen vnuk Dušan Petek v samozaložbi izdal faksimile pesničine knjige Temna vrata, ki je leta 1941 izšla pri Akademski založbi v Viru pri Domžalah. Za to potezo se je, kot je povedal na današnji predstavitvi v klubu Lily Novy Cankarjevega doma, odločil zato, ker je ob štiridesetletnici smrti ugotovil, da v domačih knjigarnah pravzaprav ni mogoče najti niti ene same njene knjige. Ponatis prinaša tudi reprodukcije lesorezov Božidarja Jakca, s katerimi je bila knjiga poezije Novyjeve opremljena tudi v originalu. Knjigo, ki že na prvi pogled verno razkriva skoraj šestdesetletno ''patino'', je natisnila Tiskarna Simčič.
Nagovor predsednika Kučana na slavnostni akademiji v Mariboru
24. 11. 1998 07.49
V Narodnem domu v Mariboru je bila sinoči osrednja slovesnost ob 80-letnici bojev za slovensko severno mejo in ob 100-letnici Narodnega doma. Slavnostni govornik na akademiji je bil predsednik države Milan Kučan.
Bregovićeva glasba v Vlaku življenja
18. 11. 1998 14.29
Na petem beograjskem mednarodnem festivalu avtorskega filma Pogled v svet bodo drevi predvajali romunsko-francosko koprodukcijo režiserja in scenarista Radua Mihaileanuja Vlak življenja, za katerega je glasbo napisal glasbo Goran Bregović.
Študentska založba: zgodbe Janija Virka in roman Alojza Ihana
23. 10. 1998 13.44
Jani Virk in Alojz Ihan sta vsestranska pisca, Virk se je v slovenskem leposlovju uveljavil predvsem kot mojster kratkih zgodb, piše tudi poezijo, scenarije in prevaja, Ihan pa predvsem s poezijo (doslej je izdal že pet zbirk), v kateri je med drugim nakazoval tendenco k daljšim besedilom oz. zgodbi. Novi prozni deli Virka in Ihana, ki ju je danes predstavila Študentska založba v zbirki Beletrina, sta zbirka Virkovih petih kratkih zgodb, po dolžini že skoraj novel, z naslovom Pogled na Tycho Brahe ter Ihanov doslej drugi roman z naslovom Romanje za dva ... in psa.
Pesniška zbirka Urbana Schrotta Vampirji
14. 10. 1998 10.27
Založba Amalietti je izdala zbirko poezij Urbana Schrotta z naslovom Vampirji; knjigo so včeraj predstavili v opuščeni grobnici Grand hotela Union v Ljubljani. Avtor se je doslej ukvarjal predvsem z glasbo in gledališčem; Vampirji so njegov pesniški prvenec, plod nekajletnega preučevanja mitologije vampirstva in spoznavanja tovrstnega žanra v literaturi in na filmu.
Shakespearov dramski imperij teatrologa Mirka Zupančiča
12. 10. 1998 13.48
Pri založbi 2000 so izšli eseji slovenskega teatrologa Mirka Zupančiča pod naslovom Shakespearov dramski imperij, intimni pogled na kraljevske kronike, komedije, ''nadrealistične'' igre in tragedije velikega elizabetinskega dramatika. Knjigo je uredil Peter Kovačič Peršin, dodano ji je še razmišljanje Denisa Poniža z naslovom Shakespeare za Slovence.
Denar poslej na lepe oči
29. 09. 1998 08.20
Nova vrsta bančnih avtomatov, ki so jo razvili na Nizozemskem, ne deluje več na skrivno kodo, pač pa na utrip oči lastnika bančne kartice. Namesto, da bi odtipkali izbrano kombinacijo številk na bančni avtomat, bo poslej zadostoval samo kratek pogled v kamero, ki bo fotografirala oko. Računalnik bo nemudoma ocenil posebne značilnosti očesa in jih preračunal v osebno kodo. Računalnik bo nato kodo primerjal s podatki na bančni kartici. Če se bodo podatki med seboj ujemali, bo moč dvigniti denar. Po mnenju izumitelja te vrste bančnih avtomatov je takšna metoda varnejša od vtipkanja številk, saj je bančna kartica ob morebitni izgubi ali kraji absolutno brez vrednosti. Šarenica človeških oči ima namreč 260 edinstvenih značilnosti in se ne spreminja, prstni odstis na primer jih ima samo 40. Omenjene bančne avtomate bodo lahko brez težav uporabljali tudi tisti, ki nosijo očala ali leče.
Obisk delegacije kuvajtske narodne skupščine v Sloveniji
18. 09. 1998 14.22
Predsednik republike Milan Kučan je dopoldne sprejel predsednika kuvajtske narodne skupščine Ahmada Al-Sadouna. Sogovornika sta poudarila, da so odnosi med državama tradicionalno dobri in prijateljski ter izrazila enak pogled na razvoj Bosne in Hercegovine in interes za sodelovanje pri rekonstrukciji gospodarstva in infrastrukture v tej državi. Gost je ob tej priložnosti Sloveniji tudi oddal priznanje za načelna stališča in njeno aktivnost v Varnostnem svetu OZN, so sporočili iz kabineta predsednika.
Razstava o povezavi Milleta in Van Gogha v pariškem muzeju Orsay
18. 09. 1998 11.15
Razstava z naslovom Millet/Van Gogh, ki je od 17. septembra do 3. januarja na ogled v pariškem muzeju Orsay, ponuja pogled na povezave med dvema velikima slikarjema 19. stoletja, Francozem Jean-Francoisom Milletom (1814-1875) in Nizozemcem Vincentom Van Goghom (1853-1890). Prvi je na slikah, risbah in grafikah namreč upodabljal predvsem kmete pri delu ter kmečko življenje in okolje nasploh in prav ta dela so bila navdih za Van Goghovo ustvarjanje - poleg portretov in interijerjev - tudi krajin in tihožitij.
Operna hiša v Barceloni bo ponovno odprta oktobra 1999
02. 09. 1998 07.59
S Puccinijevo opero Turandot bodo 8. oktobra 1999 ponovno odprli operno hišo Gran Teatro del Liceo v Barceloni, ki jo je pred štirimi leti in pol uničil požar. Po poročanju časnikov so prostori operne hiše, zgrajene pred 151 leti, že skorajda tako razkošni, kot so bili nekdaj. ''Barcelona bo spet imela najsodobnejšo opero v Evropi,'' je med ogledom restavratorskih del zatrdil župan tega mesta Joan Clos. Za postavitev avditorija z 2.300 sedeži je bilo potrebnega izjemno veliko truda in natančnosti. Zdaj se mrzlično ukvarjajo z izdelavo večjega odra, odstranili pa so tudi stebre, ki so gledalcem zakrivali pogled na oder. Kot ocenjujejo, bodo skupni stroški obnove znašali približno 200 milijonov nemških mark, kar je skoraj dvakrat toliko, kot so sprva predvidevali. V prvi sezoni bo na programu 112 predstav. Operna hiša, ki stoji v samem osrčju Barcelone, je popolnoma zgorela 31. januarja 1994, vzrok požara pa je bilo varjenje na odru.
Izredna razstava Van Goghovih risb v nizozemskem Otterloju
29. 08. 1998 09.42
Nizozemski muzej sodobne umetnosti Kroller-Muller v mestu Otterlo na vzhodu države za jesen napoveduje izredno razstavo slik znamenitega nizozemskega slikarja 19. stoletja Vincenta van Gogha. 166 izredno občutljivih slik, ki je sicer hranijo v depojih muzeja, bo od 5. septembra do 3. januarja na ogled ob razstavi, poimenovani Vse se začne z risbo. Skoraj petina vseh Van Goghovih risb (zapustil jih je 900) naj bi ponudila zaokrožen pogled na njegovo delo. Poleg Van Goghovih bo v Otterloju moč občudovati tudi prek sto risb drugih slavnih mojstrov, kot so Delacroix, Millet, Redon, Rodin, Seurat, Breitner idr.
Sonyjeva kamera vidi skozi oblačila
18. 08. 1998 07.56
Družba Sony je sporočila, da je letos spremenila pet modelov popularne video kamere Handycam. Z uporabo posebnega filtra je namreč z omenjeno kamero mogoče videti skozi nekatera oblačila.
TV kamera na sončnih očalih
09. 08. 1998 09.52
Novi posnetki s teniških dvobojev naj bi dvignili zanimanje televizijskih gledalcev za ta šport. Na ATP teniškem turnirju, ki se bo začelo v ponedeljek v Cincinnatiju, bodo gledalci videli teniški dvoboj iz povsem drugega zornega kota. Televizijci bodo poskusno prenašali tekmo s pomočjo kamere, ki jo bodo igralcem pritrdili na sončna očala ali na trak proti znojenju, ki ga treningih, če pa se bo obnesla, tudi na tekmah. Že potrjena novost pa je kamera na sodniškem stolu, ki bo prav tako nudila novo pogled navijačem pred malimi zasloni.
Kandidat končno dovolj podoben Hemingwayu za zmago
31. 07. 1998 08.25
Končno je le zvonilo tudi Don Duncanu, ki je zmagal na prireditvi v čast Ernestu Hemingwayu, na kateri vsako leto izberejo moškega, ki je avtorju na pogled najbolj podoben. Letos je omenjeni tekmovalec srečo poizkusil že sedmič zapored in tokrat je bil uspešen.
Kadilci so bolni, čeprav izgledajo zdravi
29. 07. 1998 07.39
Kadilcem, ki so sicer na prvi pogled zdravi, se pri naporih krvne žile slabo širijo. Kot sledi iz rezultatov raziskave Ameriškega združenja kardiologov, objavljenih v reviji Circulation, se arterije kadilcev ne širijo normalno takrat, ko srce potrebuje povečan dotok krvi s kisikom, na primer pri telesnih naporih, kar povečuje možnost srčne ali možganske kapi. Z daljšanjem kadilskega staža se stanje slabša.
Beblerjeva indonezijska zbirka v Slovenskem etnografskem muzeju
13. 07. 1998 13.35
Od 16. julija do 18. oktobra bo v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2 v Ljubljani na ogled t. i. Beblerjeva indonezijska zbirka. Razstavo pod naslovom Iz dežele sončnega sijaja in mesečevih senc bosta ta četrtek ob 20. uri slovesno odprla veleposlanik Indonezije v Republiki Sloveniji Sumaryo Suroyokusumo in državni sekretar v ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. Z razstavo daje Slovenski etnografski muzej (SEM) javnosti na vpogled del svojih bogatih zbirk, obenem pa bo to priložnost za pogled v začasno preurejene prostore razstavne hiše.
EU in Slovenija usklajujeta skupni dokument o srednjeročnih gospodarskih smernicah Slovenije
06. 07. 1998 16.21
Skupni pododbor Slovenije in Evropske unije za gospodarske zadeve je danes v Bruslju usklajeval dvostranski dokument, ki zastavlja srednjeročne smernice slovenske ekonomske politike. Skupno oceno prednostnih nalog srednjeročne ekonomske politike Slovenije bo Ljubljana z Brusljem proti koncu leta podpisala kot prva izmed držav kandidatk za članstvo v EU.
Prva mednarodna zbirka slabih umetnin
16. 06. 1998 07.27
V Muenchnu nastaja zbirka najslabših umetniških del, prva te vrste v svetu. Muenchenska umetnika Peter Gersina in Florian Borkenhagen sta s projektom pod naslovom Prva pomoč za slabo umetnost (First Aid for Bad Art) začela že leta 1997 in v tem času "prečesala" večja razstavišča umetniških del v Kasslu, Benetkah, Koelnu, Berlinu in Frankfurtu. Sedaj želita v Muenchnu postaviti mednarodno zbirko "ničvrednih umetnin". "Nič nimava proti dobri umetnosti, vendar nedokončani in ponesrečeni izdelki, ki so neprijetni na pogled, pomenijo večji izziv in inspiracijo," je pojasnil Gersina. Kdor bo svoje primerke poslal v Muenchen do 1. julija, bo sodeloval pri natečaju za nagrado "zlatega jelena" za najslabše umetniško delo. Nagrada bo prinesla zmagovalcu 10.000 mark.
Premier končal obisk na Novi Zelandiji
09. 06. 1998 10.34
Predsednik vlade Janez Drnovšek je danes zaključil uradni obisk na Novi Zelandiji. Pred odhodom se je premier sestal z novozelandskim ministrom za kmetijstvo in mednarodno trogvino Lockwoodom Smithom in ministrom za transport Morrisom Williamsonom. V ospredju pozornosti na pogovorih so bile možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Novo Zelandijo.
Svetovna razstava EXPO '98 : 23. maj - slovenski nacionalni dan
23. 05. 1998 12.20
Na svetovni razstavi EXPO '98 v Lizboni, ki so jo uradno odprli včeraj, z naslovom Oceani - dediščina prihodnosti (ZN so namreč letošnje leto razglasili za mednarodno leto oceanov) pa bo potekala do 30. septembra, je danes slovenski nacionalni dan.
Nemčija: Mlade ženske si najprej ogledajo moško zadnjico
20. 05. 1998 07.51
Mlajša ko je ženska, hitreje se njen pogled usmeri v moško zadnjico, kažejo izsledki nemške javnomnenjske raziskave. V raziskavi so 1053 žensk in 1007 moških v Nemčiji vprašali, kam najprej zaide njihov pogled, ko se soočijo s pripadniki nasprotnega spola. Za dame, stare od 14 do 29 let, je zadnjica moškega celo pomembnejša od obraza; zadnjico moškega si namreč najprej ogleda 30 odstotkov, obraz pa 27 odstotkov žensk. Pri ženskah, starejših od 50 let, pa je zadnjica moškega mnogo manj pomembna, saj ji le vsaka osma (12 odstotkov) najprej posveti pozornost. Gledano na splošno pa je obraz tisti del telesa, ki si zasluži največjo pozornost žensk. 37 odstotkov žensk je namreč priznalo, da njihov prvi pogled velja obrazu. Oblačila, roke, lasje in noge so s tremi odstotki očitno bolj postranskega pomena.