politični vrh
Powell in Mušaraf o Afganistanu
16. 10. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell in pakistanski predsednik Pervez Mušaraf sta se dogovorila o bodoči afganistanski vladi, v kateri naj bi bili tudi zmerni talibani.
Rusija in EU za večje sodelovanje
03. 10. 2001 00.00
Ruski predsednik Putin je v Bruslju znova poudaril, da Rusija stoji ob strani ZDA in zvezi NATO pri kaznovanju odgovornih za teroristične napade.
Izredni vrh EU
21. 09. 2001 00.00
Voditelji Evropske unije so se srečali v Bruslju na izrednem vrhunskem zasedanju, kjer osrednjo pozornost posvečajo terorističnemu napadu na ZDA in njegovim posledicam. Evropska unija se mora na odzvati enotno in takoj, je v nagovoru poudarila predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine.
EU in Kitajska za še boljše sodelovanje
05. 09. 2001 00.00
Najpomembnejši zaključek četrtega evropsko-kitajskega vrha je, da bosta Evropska unija in Kitajska okrepili sodelovanje na vseh ključnih področjih. Glede človekovih pravic pa strani še nista uspeli zbližati stališč.
Drnovšek za konferenco o Makedoniji
03. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je na plenarnem zasedanju, posvečenem JV Evropi, v okviru Evropskega gospodarskega foruma, ki se danes zaključuje v Salzburgu, poudaril, da se mora mednarodna skupnost takoj resno posvetiti Makedoniji, zavzel pa se je tudi za sklic posebne konference, namenjene reševanju položaja v tej državi.
Odmevi na vrh v Sloveniji
18. 06. 2001 00.00
Ruski mediji so pozdravili prisrčen, pragmatičen ton, ki sta ga ubrala predsednika ZDA in Rusije, George Bush in Vladimir Putin, na srečanju v Sloveniji, obenem pa posvarili, da je srečanje naredilo malo za odpravo dolgotrajnih razlik. "Vrh je odprl možnost za izgradnjo pozitivnih odnosov na poslovni in konstruktivni osnovi, kjer ni prostora za ideološke razprtije," je povedal politični analitik Vjačeslav Nikonov. Obenem je opozoril, da sta se voditelja, čeprav sta se razumela, v javnosti izognila govoru o temah, ki ju ločujejo, kot je na primer ruski vojaški poseg v Čečeniji.
Pahor o odnosih s Hrvaško
06. 04. 2001 00.00
Prvi mož Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in predsednik DZ Borut Pahor je kot sinočnji gost na poslanskem večeru velenjskega podžupana in člana združene liste Bojana Kontiča poudaril, da je letošnje leto ugodno za ureditev odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško. Obe državi, tako Pahor, trdita, da se zavzemata za rešitev vseh težav, vendar je dejstvo, da Slovenija za Hrvaško ni zunanjepolitična prioriteta številka ena. Za nas pa je ureditev odnosov s Hrvaško na prvem mestu, saj si želimo vstopiti v Evropsko unijo že v prvem krogu.
Srečanje Chiraca in Blaira
09. 02. 2001 00.00
Na jugozahodu Francije se je začel enodnevni francosko-britanski vrh. Predsednik Chirac in britanski premier Blair sta se na srečanju posvetila predvsem vprašanju nelegalnega preseljevanja in o pripravah na prihodnje vrhunsko zasedanje Evropske unije. Srečanja se udeležuje tudi francoski premier Lionel Jospin.
Kučan na mednarodnem forumu
20. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se je včeraj v Berlinu udeležil Mednarodnega foruma Bertelsmannove fundacije, ki je letos potekal pod geslom Evropa odpravljenih meja. Kot je v svojem govoru poudaril slovenski predsednik, je evropski vrh v Nici, vsaj kar zadeva institucionalno reformo, pristal pod zastavljenimi cilji, s stališča kandidatk, tudi Slovenije, pa njegov dosežek nikakor ni slab. "Vrata unije so se jim zdaj dokončno odprla in možnost, da bodo volile poslance v Evropski parlament že leta 2004, se zdi povsem realna. S tem se verjetno končuje "nezdravo pripravljalno" obdobje, ki je kandidatke utrujalo v birokratsko zapletenih in počasnih pogajanjih s komisijo in v dvostranskem izsiljevanju članic," je dejal Kučan.
Je Slovenija že povabljena?
08. 11. 2000 00.00
Hrvaško zunanje ministrstvo je izrazilo začudenje nad včerajšnjo izjavo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki je na novinarski konferenci dejal, da Slovenija vabila na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana še ni prejela, da pa ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra Vesne Cvjetkovič Kurelec, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom. V uradu tiskovnega predstavništva hrvaškega zunanjega ministrstva so povedali, da so Sloveniji poslali vabilo na vrh, na katerem bo "sodelovala enakopravno z ostalimi državami in ne bo imela nikakršnega posebnega statusa". Svetovalec hrvaškega predsednika za zunanjo politiko Stanko Nick pa je povedal, da sta na vrh povabljena slovenski predsednik Milan Kučan in minister Lojze Peterle.
Slovenija čaka na vabilo
07. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo še čaka na vabilo Francije in Hrvaške na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, politični kolegij vlade pa je sklenil, da se bo Slovenija vrha udeležila na ravni predsednika vlade in zunanjega ministra, tako kot večina ostalih držav. Zunanji minister Lojze Peterle je dejal, da bo končna zasedba slovenske delegacije na vrhu sicer znana po prejetju vabila. Dodal je, da ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Položaj otrok v Sloveniji
16. 10. 2000 00.00
Sedem nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za krepitev otrokovih pravic v Sloveniji, je nedavno poslalo javni poziv vladi, v katerem ji je zastavilo vrsto vprašanj v zvezi s pripravo poročila o položaju otrok v Sloveniji. Gre za poročilo, ki naj bi ga vlada pripravila do decembra letos, predstavljeno pa naj bi bilo na posebni seji Generalne skupščine (GS) Združenih narodov (ZN) oz. drugem svetovnem državniškem vrhu, posvečenem otrokom, septembra prihodnje leto.
"Izginil" Ivan Stambolič
26. 08. 2000 00.00
Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.
Trojka EU poziva k pogajanjem
23. 04. 2000 11.15
Delegacija trojke Evropske unije je po včerajšnjem obisku taborišč na severnem Kavkazu in v Čečeniji pozvala k nadaljevanju dialoga z Moskvo.Trojka EU, v kateri sta bila veleposlanika Portugalske in Francije v Moskvi, Jose Luiz Gomez in Hubert Coline de Verdiere, ter predstavnik EU Gilbert Dubois, je poudarila, da od Kremlja pričakujejo veliko dobre volje za politično rešitev vojne v Čečeniji, je danes poročala postaja NTV.
Sodišča zmanjšujejo zaostanek
18. 04. 2000 20.34
Ob bolj ali manj državotvornih obletnicah je oceno prve desetletke predstavila tudi tretja veja oblasti. Sodba sodnikov o sebi je, da slovensko sodstvo dela povsem normalno.
Predsedniki članic EU na ''skupinski'' fotografiji
23. 03. 2000 20.41
Predsedniki držav in vlad članic EU so se na vrhu v Lizboni strinjali, da bi petnajsterica dolgoročno lahko dosegala triodstotno letno gospodarsko rast, če bo sprejela ambiciozno gospodarsko in socialno strategijo, je vsebino dopoldanskega dela vrha povzela posebna svetovalka portugalskega premiera Maria Joao Rodrigues. Nemški kancler Gerhard Schröder je ob tem izrazil prepričanje, da se bo unija na vrhu opredelila za triodstotno gospodarsko rast in se temu cilju tudi skušala približati. Tudi Francija je menila, da obstajajo dobre možnosti za sprejem cilja dolgoročne 3-odstotne letne gospodarske rasti, ki ga Francija podpira.
Koroški politični vrh v Tinjah
24. 02. 2000 11.58
V slovenskem katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem so sinoči pripravili zaključno prireditev s temo Koroški Slovenci - Bilanca 20. stoletja. Na dvanajstih javnih tribunah in večerih z omenjeno temo je sodelovalo več kot 30 slovenskih in avstrijskih znanstvenikov, politikov in predavateljev, ki so iz različnih vzornih kotov analizirali zgodovino koroških Slovencev v minulem stoletju. Višek teh razprav pa je bila prav sinočnja zaključna prireditev, ki se je udeležil ves koroški politični vrh, na čelu s koroškim deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem in z najpomembnejšimi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Drugi vrh EU in ZDA v Washingtonu
18. 12. 1999 08.58
ZDA in EU so na včerajšnjem drugem letnem vrhu v Washingtonu pozvale k takojšnjemu in trajnemu premirju v Čečeniji ter k začetku političnega dialoga, ki bi pripeljal do trajne rešitve krize. V sporočilu po rednem ameriško-evropskem vrhu, ki je potekal v Beli hiši, so pozvali Moskvo, naj privoli v prihod predstavnikov OVSE, da bi pomagali beguncem v Ingušetiji skupaj s predstavniki UNHCR in Mednarodnega komiteja Rdečega križa. ZDA in EU opozarjajo, da je uporaba sile proti civilistom nesprejemljiva. Finski predsednik Martti Ahtisaari je po srečanju menil, da je Moskva zdaj seznanjena z zaskrbljenostjo Zahoda, in da bi morala krizo rešiti po politični poti.
Žalovanje v Armeniji
29. 10. 1999 21.11
V Armeniji so razglasili tridnevno žalovanje za žrtvami sredinega pokola v parlamentu. Ubitega predsednika vlade in sedem drugih politikov bodo pokopali v nedeljo. Predsednik Robert Kočarjan je pripravljen odstopiti, sicer pa je že pričel pogovore z vladnimi strankami o sestavi nove vlade.
Na vrhu EU predvsem o Čečeniji
22. 10. 1999 10.59
Voditelji držav članic Evropske unije in Rusije so pogovore na vrhu EU začeli z problematiko čedalje večjih napetosti v Čečeniji. Na srečanju naj bi tudi določili prihodnje odnose med Rusijo in zahodnim blokom, ki čedalje bolj posega v Vzhodno Evropo.
Predsednik DZ sprejel ameriško veleposlanico
13. 10. 1999 16.21
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik je dopoldne sprejel ameriško veleposlanico v Sloveniji Nancy Ely-Raphel, ki jo je spremljal njen novi namestnik Trevor J. Evans. Rdeča nit pogovora so bila aktualna ameriška stališča v odnosu do Slovenije, sogovorniki pa so pozornost namenili še predstavljanju strateških priložnosti za poslovne in kapitalske investicije v Sloveniji ameriškim gospodarskim krogom ter intenzivnim stikom Slovenije z državami Jugovzhodne Evrope, so sporočili iz kabineta predsednika DZ.
Ruska letala napadla Čečenijo
07. 09. 1999 21.52
Dogodki v zadnjih treh dnevih so končno predramili uradno Moskvo. Predsednik Jelcin, zelo ogorčen nad sobotnim terorističnim napadom, ki je do tega trenutka terjalo že 64 žrtev - med njimi so bili tudi otroci, je danes sprejel predsednika vlade Putina. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati. Jelcin je med drugim tudi dejal, da se prebivalci zaradi terorističnih napadov ne počutijo več varne niti v zaprtih vojaških naseljih.
Srbsko vodstvo o sarajevskem vrhu
30. 07. 1999 19.53
Srbija je sarajevski vrh o paktu stabilnosti za JV Evropo, na katerem ni bila udeležena, označila kot nadaljevanje agresije zveze NATO na ZRJ. Beograjski politični vrh je opozoril, da brez udeležbe ZRJ ne bo dosežena stabilnost na tem področju. Državna televizija zasedanja v Sarajevu ni omenila niti z besedo. Provladni časopis Politika pa je sarajevski vrh opisala kot srečanje držav, ki so sodelovale v 11-tedenskem bombardiranju Jugoslavije.
Juri in poljski kolega Ananicz največ o kosovski krizi in vrhu NATO
20. 04. 1999 18.44
Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri in njegov poljski kolega Andrzej Ananicz, ki se mudi na obisku v Sloveniji, sta v današnjih pogovorih v Ljubljani največ pozornosti namenila kosovski krizi in pripravah na bližnji vrh zveze NATO v Washingtonu.
Gimnastična akademija Ave Triumphator v Štukljevo čast
13. 11. 1998 07.53
V čast stotega življenskega jubileja nastarejšega živečega olimpijskega zmagovalca na svetu Leona Štuklja, ki je le dve leti mlajši od začetka olimpijskih iger moderne dobe, so v novozgrajeni Šolski športni dvorani Šmihel pri Novem mestu, ki se bo poslej imenovala po slavljencu, pripravili veliko gimnastično akademijo ''Ave, Triumphator''.
Štukelj praznuje stoletnico
12. 11. 1998 11.10
Najboljši slovenski olimpijec in nastarejši živeči olimpijski zmagovalec na svetu Leon Štukelj praznuje stoletnico.
Po 80-ih letih pokop ruske cesarske družine
15. 07. 1998 18.51
80 let po poboju ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine, ki so ga zagrešili komunisti, bo cesarska družina končno deležna državnega pogreba.