politični
Koštunica bi Kosovo očistil teroristov
19. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je zavzel za spremembo mirovnega sporazuma o Kosovu tako, da bi enotam ZRJ omogočili delovanje bližje administrativni meji s Kosovom. Predlagal je, da bi demilitarizirano območje s sedanjih pet zožili na enega do dva kilometra. To bi po njegovem mnenju omogočilo ponovno vzpostavitev stabilnosti na območju. Štiri dni pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji je Koštunica dejal, da je meja s Kosovom eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno ukvarja njegova administracija. Poudaril je, da je njegov cilj očistiti Kosovo teroristov. Poudaril je, da se je pokazalo, da sile KFOR niso sposobne ustaviti nasilja na Kosovu, in pristavil, da če jim ni uspelo v pokrajini, potem je zaman pričakovati, da jim bo uspelo v dolini Preševa.
Avstrijski sodniki proti političnim pritiskom
18. 12. 2000 00.00
Kakih 1300 avstrijskih sodnikov, kar predstavlja kar dve tretjini sodnikov v državi, je podpisalo peticijo, v kateri zahtevajo zagotovitev neodvisnosti sodstva. Sodniki protestirajo proti "poskusom, da bi bilo sodstvo v službi politike", potem ko so bili v zadnjem času tarča ostrih kritik s strani desničarske svobodnjaške stranke (FPÖ). Več članov FPÖ, ki je tudi članica vladne koalicije, je namreč osumljenih, da so si nezakonito prilastili policijske dosjeje, s katerimi naj bi napadali politične nasprotnike. Nekateri člani stranke so celo zahtevali odstavitev tožilcev, ki se ukvarjajo z omenjenim primerom.
Slovenski okoljevarstveniki proti JE
16. 12. 2000 00.00
Slovensko ekološko gibanje (SEG), Zelena alternativa (ZA) in Zeleni Slovenije (ZS) s skupno izjavo pozdravljajo izklop zadnjega delujočega reaktorja jedrske elektrarne v Černobilu 15. decembra letos. Obenem opozarjajo, da je "degradacija zavesti in volje do varovanja okolja na področju političnega odločanja danes v Sloveniji tolikšna, da je nujna združitev vseh okoljevarstvenikov in zagovornikov človekovih pravic ter njihov skupen politični nastop, ne glede na medsebojne zamere in tekmovalnost, kar je lahko tudi edini pravi slovenski odgovor na nesrečo v Černobilu".
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
Clinton na pogovorih v Belfastu
13. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se je danes v Belfastu sestal s predstavniki vseh pomembnejših političnih skupin na Severnem Irskem. Prizadeval si bo za nadaljevanje mirovnega procesa v tej nemirni britanski pokrajini, ki je v zadnjem času zašel v krizo. Clinton je že leta 1998 odločilno prispeval k sklenitvi mirovnega sporazuma za Severno Irsko.
Potočnikova jutri v Beograd
12. 12. 2000 00.00
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik z delegacijo Mestne občine Ljubljana (MOL) in delegacijo gospodarstvenikov začenja jutri na povabilo predsednika Skupščine mesta Beograd Milana St. Protića dvodnevni uradni obisk v Beogradu.
Eksplozija v Kosovski Mitrovici
11. 12. 2000 00.00
S Kosova so sporočili o eksploziji in streljanju z avtomatskim orožjem pred nekim srbskim lokalom v Kosovski Mitrovici. Mrtvih ali ranjenih ni bilo, mirovne sile KFOR pa so v povezavi s tem incidentom že aretirale dva Albanca. Po neuradnih podatkih naj bi pred lokalom eksplodirala ročna granata.
Barak uradno ponudil odstop
10. 12. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je po 17 mesecih danes uradno odstopil s položaja, ko je predsedniku Moši Kacavu ponudil svoj odstop, je poročal izraelski radio. V skladu z izraelsko zakonodajo bo njegov odstop stopil v veljavo šele po 48 urah. Kljub odstopu bo Barak vodil prehodno vlado, napovedal pa je tudi, da bo kandidiral na volitvah za novega predsednika vlade, ki bodo predvidoma februarja prihodnje leto.
Potepanje po poteh Šavrinke Marije
07. 12. 2000 00.00
Potepanje po poteh Šavrinke Marije je naslov etnološke monografije, ki sta jo na današnji novinarski konferenci predstavili avtorici, etnologinji Špela Ledinek in Nataša Rogelja. Gre za zanimivo študijo o Šavrinkah, katerih podoba se je med prebivalci Istre v tem stoletju uveljavila predvsem kot podoba žensk, ki so se ukvarjale z nakupovanjem in preprodajo jajc v Istri. Študija se v veliki meri naslanja na pogovore in zapiske Šavrinke Marije France, ki je med obema svetovnima vojnama v hrvaški Istri kupovala jajca in potem po svoji trgovski poti peš hodila v Trst, kjer jih je prodajala. Avtorici sta se leta 1995 tudi sami odpravili po isti poti ter naredili serijo fotografij, iz česar je nastal "fotostrip", ki v osrednjem delu knjige s fotografijami in opisi rekonstruira Marijino pot.
Predsednik DZ sprejel delegacijo SE
06. 12. 2000 00.00
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je danes sprejel delegacijo Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope, ki je na tridnevnem obisku v Sloveniji. Gostje so predstavili namen obiska, ki je priprava poročila za Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope o uresničevanju lokalne in regionalne demokracije v Sloveniji.
Na Japonskem odstopila vlada
05. 12. 2000 00.00
Na Japonskem je danes odstopila vlada, da bi lahko premier Joširo Mori izvedel napovedane spremembe v vladi. Mori naj bi še nocoj predstavil svoj novi kabinet. Japonski mediji poročajo, da bodo dosedanji ključni ministri, med njimi finančni minister Kiči Mijazava in zunanji minister Johei Kono, ostali na svojih položajih. Nekdanji premier Rjutaro Hašimoto naj bi postal novi minister za reformo uprave. Spremembe v vladi so posledica novega zakona o vladi, ki predvideva zmanjšanje ministrstev s 23 na 13. Novi minister za gospodarstvo, industrijo in informacijsko tehnologijo bo Fukuširo Nukaga. Politični opazovalci menijo, da želi dokaj nepriljubljeni Mori s spremembami okrepiti ugled vlade.
Mori predstavil nov kabinet
05. 12. 2000 00.00
Japonski premier Joširo Mori je preoblikoval vladni kabinet, vendar pa bo večina pomembnih ministrov v novi vladi ostala na položaju, med njimi zunanji minister Johei Kono, finančni minister Kiči Mijazava in industrijski minister Takeo Hiranuma. Vodja vplivne skupine v Morijevi liberalnodemokratski stranki, nekdanji premier Rjutaro Hašimoto, pa bo novi minister za reformo uprave. Novi minister za gospodarstvo, industrijo in informacijsko tehnologijo bo postal Fukuširo Nukaga.
Okrepitev enot KFOR na meji med Kosovom in Srbijo
01. 12. 2000 00.00
Mednarodne mirovne enote na Kosovu (KFOR) nameravajo nove izbruhe nasilja na območju preprečiti z okrepitvijo svojih enot na meji med Kosovom in Srbijo. Tako naj bi približno 200 britanskih vojakov s tanki in terenskimi vozili premestili na omenjeno območje, je danes v Prištini napovedal tiskovni predstavnik KFOR Mark Whitty.
Madagaskar pred decentralizacijo države
30. 11. 2000 00.00
Na Madagaskarju bodo v nedeljo volili 336 članov lokalnih svetov. Gre za pomemben mejnik v politični ureditvi države, saj bodo po volitvah vzpostavljene nove avtonomne pokrajine.
Politični dialog EU s Severno Korejo
28. 11. 2000 00.00
Predstavniki evropske trojke, ki so se v Pjongjangu udeležili tretjega srečanja v sklopu "političnega dialoga" med Severno Korejo in Evropsko unijo, so danes v Pekingu povedali, da je po ocenah Severne Koreje proces zbliževanja z južno sosedo "nepovraten", z optimizmom pa pričakuje tudi nadaljnje pogovore z ZDA.
Kučan o evropskem združevanju
24. 11. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan se danes v Berlinu udeležuje 6. Evropskega foruma o prihodnosti evropskega združevanja.
Kučan jutri o evropskem združevanju
23. 11. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan se bo jutri v Berlinu udeležil 6. Evropskega foruma o prihodnosti evropskega združevanja. Srečanja se bodo udeležili visoki politični, ekonomski in kulturni predstavniki Evrope, med drugim tudi ruski zunanji minister Igor Ivanov, finska predsednica Tarja Halonen in litovski predsednik Valdas Adamkus.
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
Kučan in 195144ukanović zadovoljna
15. 11. 2000 00.00
Predsednika Slovenije in Črne gore, Milan Kučan in Milo
Poraz socialdemokratov na čeških volitvah
13. 11. 2000 00.00
Vladajoča češka Socialdemokratska stranka premiera Miloša Zemana je na nedeljskih prvih volitvah v skupščine novoustanovljenih regij, ki predstavljajo preizkus za splošne volitve leta 2002, doživela hud poraz. Češki volilni upravičenci so izbirali člane regionalnih svetov v 13 regijah, ki bodo začeli delovati 1. januarja prihodnje leto.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Slovenski veleposlanik v BiH odhaja
10. 11. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič, ki mu bo 15. novembra potekel mandat, je danes končal vrsto uradnih poslovilnih sprejemov pri najvišjih državnih predstavnikih v Bosni in Hercegovini. Kot so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Sarajevu, so Mirošiča danes sprejeli predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić in hrvaški član predsedstva Ante Jelavić ter minister za zunanje zadeve Jadranko Prlić. Od slovenskega veleposlanika se je poslovil tudi diplomatski zbor v BiH, doajen katerega je bil dve leti. Skupaj z ostalimi diplomati se mu je za opravljeno delo in sodelovanje zahvalil švedski veleposlanik v BiH Nils Eliasson, ki bo po odhodu Mirošiča prevzel funkcijo doajena diplomatskega zbora v BiH.
Aretacija državnega sekretarja
08. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je predvčerajšnjim popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je včeraj dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Je Slovenija že povabljena?
08. 11. 2000 00.00
Hrvaško zunanje ministrstvo je izrazilo začudenje nad včerajšnjo izjavo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki je na novinarski konferenci dejal, da Slovenija vabila na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana še ni prejela, da pa ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra Vesne Cvjetkovič Kurelec, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom. V uradu tiskovnega predstavništva hrvaškega zunanjega ministrstva so povedali, da so Sloveniji poslali vabilo na vrh, na katerem bo "sodelovala enakopravno z ostalimi državami in ne bo imela nikakršnega posebnega statusa". Svetovalec hrvaškega predsednika za zunanjo politiko Stanko Nick pa je povedal, da sta na vrh povabljena slovenski predsednik Milan Kučan in minister Lojze Peterle.
Aretacija državnega sekretarja
07. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je včeraj popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Slovenija čaka na vabilo
07. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo še čaka na vabilo Francije in Hrvaške na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, politični kolegij vlade pa je sklenil, da se bo Slovenija vrha udeležila na ravni predsednika vlade in zunanjega ministra, tako kot večina ostalih držav. Zunanji minister Lojze Peterle je dejal, da bo končna zasedba slovenske delegacije na vrhu sicer znana po prejetju vabila. Dodal je, da ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom.
Obeta se naporen politični ponedeljek
06. 11. 2000 00.00
Stranke, ki bodo oblikovale vladno koalicijo, bodo danes nadaljevale pogovore o sestavi koalicije in predvidoma podpisale osnutek koalicijskega
Hišo bodo preuredili v muzej
05. 11. 2000 00.00
Hišo v Miamiju, v kateri je nekaj mesecev živel kubanski deček Elian Gonzalez, bodo daljni dečkovi sorodniki odprli za javnost, piše floridski časnik Miami Herald. Hišo naj bi preuredili v majhen muzej in urad za zaščito begunskih otrok, Elianov stari stric pa je odločitev sorodnikov pojasnil z besedami:"Želimo, da ljudje izvedo, kaj se je dogajalo tukaj."
Med ilegalci največ Irancev
31. 10. 2000 00.00
Število ilegalnih prehodov se povečuje na 92 kilometrov dolgem odseku slovensko-hrvaške meje, ki ga pokriva Policijska uprava Krško. Po besedah Zlatka Pirša, načelnika urada uniformirane policije, so v prvih devetih mesecih tega leta zabeležili 1198 ilegalcev ali 38 odstotkov več kakor v enakem obdobju lani.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.