pomoč
Druga obletnica bombnega napada
15. 08. 2000 00.00
Ob drugi obletnici bombnega napada v severnoirskem mestu Omagh sta britanski premier Tony Blair in njegov irski kolega Bertie Ahern prosila prebivalce za pomoč pri iskanju storilcev. Doslej policija v zvezi z napadom, v katerem je umrlo 29 ljudi, namreč še ni prijela nikogar. V skupni izjavi sta Blair in Ahern poudarila, da bi bilo pravično, da bi ljudi, odgovorne za tragedijo v Omaghu, privedli pred sodišče. Na vodjo severnoirskih protestantskih skrajnežev in nekdanjega poveljnika teroristične skupine Ulstrski borci za svobodo (UFF) Johnnyja Adaira pa je bil izveden atentat, ki ga je Adair preživel z lažjimi poškodbami. Kot je povedal vodja političnega krila UFF, Ulstrske demokratske stranke, John White, je do napada prišlo v trenutku, ko je Adair parkiral avtomobil v nekem protestantskem delu Belfasta in hotel izstopiti. Takrat je mimo pripeljal avtomobil in eden od napadalcev je skozi vetrobransko steklo vrgel cevno bombo.
Možnosti za rešitev podmornice niso velike
14. 08. 2000 00.00
Poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov, je danes dejal, da so na jedrski podmornici Kursk, ki se je z več kot 100 člani posadke včeraj potopila v Barentsovem morju, vidni znaki hudega in obsežnega trčenja. Za rešitev podmornice so mobilizirali vse reševalne enote, vendar je položaj po njegovih besedah slab. Kurojedov je priznal, da možnosti za uspešno rešitev kljub velikim prizadevanjem niso velike.
Delo PIC-a v prvem polletju
14. 08. 2000 00.00
Neprofitni Pravno informacijski center (PIC) v Ljubljani je v letošnjem šestmesečnem obdobju obravnaval 1753 vlog, od tega jih je uspešno rešil 1368, in sicer predvsem s področja delovnega in socialnega prava, družinskega prava, človekovih pravic ter stanovanjskega prava. Ukvarjali pa so se tudi s problematiko tujcev, beguncev, državljanstva, varstvom okolja in urejanjem prostora, statusnim pravom, ugovorom vesti vojaških dolžnosti ter pravom in kulturo. PIC je leta 1998 ustanovilo sedem nevladnih organizacij, s ciljem nudenja brezplačne pravne pomoči primarno nevladnim organizacijam, vendar so zaradi velikega povpraševanja svoje delovanje usmerili tudi na pomoč socialno ogroženim posameznikom, je za STA povedal vodja PIC Primož Šporar. Omenjeni center opravlja zlasti svetovalno preventivno dejavnost in pravno pomoč za mirno rešitev spora.
Kersten po sporu s Hillom v bolnišnici
14. 08. 2000 00.00
Avstralski kolesar Ben Kersten je moral po sporu z reprezentančnim kolegom Darrynom Hillom med treningom v olimpijskem kampu poiskati pomoč v bolnišnici. Hill in 18-letni Kersten sta se sprla med vožnjo. Ko je Hill Kerstna udaril, je lanski mladinski svetovni prvak padel s kolesa in si pri tem celo zlomil čelado.
Izpuščeni sodelavki Rdečega križa odpotovali v Ženevo
13. 08. 2000 00.00
Dve sodelavki Mednarodnega odbora Rdečega križa (CICR), ki so ju ugrabitelji v Gruziji v noči na nedeljo skupaj z njunim voznikom po dobrem tednu izpustili, sta iz gruzinske prestolnice Tbilisi že odpotovala v Ženevo, kjer je sedež CICR. Italijanski premier Giuliano Amato se je gruzinskemu predsedniku Edvardu Ševardnazeju zahvalil za pomoč v prizadevanjih za izpustitev sodelavcev CICR. Ugrabitelji so sicer izpustili talce potem, ko so oblasti v Gruziji med pogajanji obljubile, da jih ne bodo preganjale. Ugrabitelji, katerih identiteta ni popolnoma pojasnjena, so Francozinjo Sophio Procofieff in Italijanko Natascio Zulino ter njunega gruzinskega voznika Jurija Darčijeva ugrabili 5. avgusta v goratem predelu Gruzije ob meji s Čečenijo. Njuni sodelavci so se z njima nazadnje pogovarjali 3. avgusta, njihov zapuščen avto pa so nato našli dva dni kasneje. Predstavniki CICR so se sprva bali, da so ugrabitelji odpeljali talce v gorate predele Čečenije, kjer od septembra lani še vedno potekajo boji med čečenskimi uporniki in ruskimi zveznimi enotami.
Palestinci zahtevajo srečanje odbora OIC
13. 08. 2000 00.00
Palestinske oblasti so danes pozvale Irak na pomoč pri pripravi izrednega sestanka odbora al-Kods, telesa Organizacije islamske konference (OIC), pristojnega za vprašanja statusa Jeruzalema, je izjavil palestinski minister za javna dela Azam al-Ahmad. Po njegovih besedah bi odbor al-Kods moral razpravljati "o izraelskih grožnjah zoper sveto mesto". Palestinski in izraelski pogajalci se na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v Camp Davidu namreč niso mogli dogovoriti o statusu Jeruzalema. Ahmad, ki opravlja tudi naloge nerezidenčnega iraškega veleposlanika v Iraku, je pojasnil, da se je o sklicu izrednega sestanka v soboto pogovarjal tudi z iraškim zunanjim ministrom Mohamedom Saedom al-Sahafom.
Vujanović o črnogorski prihodnosti
12. 08. 2000 00.00
Črnogorski premier Filip Vujanović je opozoril, da bo Črna gora izvedla referendum o neodvisnosti, če bo na predsedniških volitvah zmagal Slobodan Milošević. Zaradi stopnjevanja napetosti so Črnogorci, ki trenutne razmere označujejo kot tiho okupacijo jugoslovanske vojske, mednarodno skupnost prosili za pomoč. Vojaške oblasti so v zadnjih tednih prijele že najmanj deset tujcev, med njimi tudi dva slovenska državljana.
Število požarov se zmanjšuje
11. 08. 2000 00.00
Na zahodu ZDA se je danes prvič po več tednih zmanjšalo število požarov. Gasilci so se danes borili s 60 požari, še včeraj pa s 65. V boju proti najhujšim požarom v zadnjih 50 letih pa so ZDA prejele pomoč številnih držav. Sosednja Kanada je na zahod ZDA poslala več sto izurjenih gasilcev, iz Mehike bodo poslali gasilne naprave, ZDA pa so za pomoč zaprosile tudi Avstralijo in Novo Zelandijo.
Spopadi z islamisti v nekdanjih sovjetskih republikah
11. 08. 2000 00.00
V spopadih med vladnimi silami in oboroženimi skupinami islamskih skrajnežev v treh srednjeazijskih državah - Kirgizistanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu - je bilo danes ranjenih in ubitih več ljudi, so poročale ruske tiskovne agencije. Uzbekistanski notranji minister Zakir Almatov je sporočil, da so vladne sile uspele razbiti skupino 70 islamistov, ki so se v ponedeljek iz Tadžikistana namestili v redko poseljenem goratem območju. Dodal je, da je bilo v teh spopadih v noči na petek ubitih pet vladnih vojakov, več pa ranjenih, da pa so uspeli "uničiti večino teroristov", ki so se v manjših skupinah razpršili po gorah. Kirgizistanske vladne sile pa so davi skupini od 30 do 40 tadžikistanskih islamistov preprečile prečkanje Kirgizistana. Kot je sporočilo predsedstvo, se je skupina po vsej verjetnosti skušala prebiti v Uzbekistan na pomoč prvi skupini. V spopadih sta bila ranjena najmanj dva kirgizistanska vojaka. Ruske sile, ki so nameščene na meji med Tadžikistanom in Afganistanom, pa so v noči na petek preprečile vdor skupini kakih 40 islamskih upornikov iz Afganistana v Tadžikistan. Prišlo je do izmenjave strelov, vendar žrtev ni bilo. Tudi ta skupina naj bi se namenila pomagat kolegom v Uzbekistan.
Motiv torkovega napada v Moskvi ekonomski?
11. 08. 2000 00.00
Tri dni po bombnem atentatu v središču Moskve, v katerem je v torek umrlo osem ljudi, 97 pa je bilo ranjenih, je 19 ljudi še vedno v kritičnem stanju, 56 drugih oseb pa je v bolnišnici, so danes sporočile mestne službe za izredne razmere. Identiteta ene smrtne žrtve še vedno ni znana. Komandant Khattab, podpredsednik mudžahedinskega komandnega sveta je zanikal kakršnokoli zvezo z eksplozijo bombe v Moskvi. Khattab je izjavil, da so taka povezovanja Putinova taktika, da bi obtožil mudžahedine terorističnih aktivnosti in pridobil podporo javnosti za 'protiteroristično čiščenje' v Čečeniji.
Diskografski monopolisti na zatožni klopi
11. 08. 2000 00.00
Največje svetovne diskografske hiše - Sony Music, BMG Music, Warner Music, Universal Music in EMI - so se v ZDA znova znašle na zatožni klopi. Pritožba, ki jo je na sodišču v New Yorku vložilo 28 ameriških zveznih držav, diskografske hiše bremeni tihega dogovora o enotnih cenah za ameriški trg. Diskografske hiše naj bi trgovcem na drobno predpisale določene cene in jim v zameno za to ponudile pomoč pri oglaševanju. Če se jim je kakšen trgovec poskusil upreti, je to drago plačal pri uveljavljanju na izjemno konkurenčnem trgu. Diskografske hiše naj bi z omenjeno politiko začele v letih 1995 in 1996, da bi napravile konec konkurenčnim trgovcem, zaradi katerih se je cena kompaktnih plošč spustila tudi pod deset dolarjev. Pet vodilnih diskografskih hiš naj bi sicer v ZDA obvladovalo 85 odstotkov trga, kjer se letno obrne 15 milijard dolarjev. Tožbo proti diskografskim hišam je sicer letos že vložila zvezna komisija za ameriški trg, proces pa se je končal s sporazumom, v skladu s katerim naj bi diskografske hiše prenehale z omenjeno politiko.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Na zahodu ZDA evakuirali na stotine ljudi
10. 08. 2000 00.00
Zaradi gozdnih požarov, ki že nekaj dni divjajo po zahodu ZDA so doslej spravili na varno že več sto ljudi, v prihodnje pa jih bodo verjetno morali še več. V zvezni državi Montani so zaprli 2,5 milijona hektarjev površine, medtem ko je 19 večjih požarov uničilo 167.000 hektarjev zemljišč. Samo v Montani so morali evakuirati 971 ljudi, medtem ko po celotnem zahodnem delu ZDA divja 70 večjih požarov, ki so doslej uničili več kot 400.000 hektarjev gozdov in drugih površin.
Greenpeace objavil letno poročilo
10. 08. 2000 00.00
Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je danes v Amsterdamu objavila letno poročilo in predstavila program za pospeševanje razvoja trajnih tehnologij, ki bodo ponujale rešitev za gospodarski razvoj, prijazen do okolja. Greenpeace bo sprožil razpravo o vlogi znanosti in tehnologije v prihodnosti, ki pa se je vlade izogibajo, je ob tej priložnosti dejal predsednik organizacije Thilo Bode.
Začeli z obiranjem hmelja
09. 08. 2000 00.00
Nekateri savinjski hmeljarji so v teh dneh že začeli z obiranjem hmelja, na katerem je zaradi spomladanske suše in vročine letos nastala precejšnja škoda. Po besedah vodje Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelice Bizjak bo obiranje hmelja, ki je letos zasejan na 1794 hektarjev, kar pomeni 129 hektarjev manj kot lani, v polnem teku šele ob koncu tedna. Več kot tisoč sezonskih delavcev, ki bodo oskrbovali približno sto obiralnih strojev, se bo najprej lotilo pospravljanja hmelja sorte goding, ki je letos nerazraščen, auroro, ki sodi med poznejše hmeljske sorte, pa bodo začeli obirati čez dober teden dni.
Britanski pedofil si je vzel življenje
09. 08. 2000 00.00
Pred nekaj dnevi si je 54-letni dedek iz okolice Manchestra iz strahu pred množico, ki je poskušala vdreti v njegovo hišo, vzel življenje. Moški je pred incidentom na sodišču priznal, da je spolno zlorabil več otrok. Ogorčeni sosedi, ki so se zbrali pred njegovo hišo in mu grozili, da mu jo bodo zažgali, je morala pomiriti policija. Pedofil, ki je po besedah odvetnikov svoja dejanja globoko obžaloval in iskal psihiatrično pomoč, je po izgredu vzel prevelik odmerek tablet in umrl.
Požari še naprej divjajo po ZDA
09. 08. 2000 00.00
Gozdni požari v ZDA so se danes razširili že na dvanajst zveznih držav, saj so izbruhnili tudi v Teksasu. Proti 70 silovitim požarom, ki so uničili že prek 400.000 hektarjev površin, se bori več kot 25.000 gasilcev. V prihodnjih dneh naj bi jim priskočilo na pomoč še dodatnih 200 ljudi iz Kanade.
Schröder za ostre ukrepe proti skrajnežem
08. 08. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder se je dejavno vključil v boj proti neonacističnemu nasilju, ki se v Nemčiji vse bolj širi. Schröder, ki je na počitnicah v Španiji, je za televizijsko postajo N24 izjavil, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti skrajnežem.
Begunska drama pred italijansko obalo
08. 08. 2000 00.00
Italijanske varnostne sile so danes pred južno obalo Italije rešile več sto beguncev na čolnih. Dve mladi ženski sta se utopili, ker sta morali pod prisilo kapitana skočiti v razburkano morje, nekega 20-letnega mladeniča pa so v zadnji minuti rešili iz morja, so sporočile italijanske oblasti.
Obtožnico proti 16 sodelavcem organizacije ETA
08. 08. 2000 00.00
Španski preiskovalni sodnik je danes vložil obtožnico proti 16 osebam, ki so obtožene, da so zagotavljale logistično pomoč baskovski separatistični organizaciji ETA, so poročali španski mediji. Med 16 obtoženimi sta tudi Jokin Gorostidi in Gorka Martinez, člana izvršilnega odbora stranke Herri Batasuna, ki je blizu organizacije ETA.
Divjanje ruskih navijačev
06. 08. 2000 16.17
Na stotine ruskih navijačev Spartaka iz Moskve so policisti ''pospravili'' nazaj na vlak proti Moskvi, potem ko so divjali na gostovanju v Voronezu pred in po tekmi s tamkajšnjim Fakelom. Navijači so uničili enega izmed barov, razbijali izložbe trgovin in avtomobile. Spopadli so se tudi s policijo, štirje varuhi reda pa so morali poiskati zdravniško pomoč. Aretirali so približno 200 divjakov, med njimi so bili skoraj vsi mladoletni, navijači pa so priznali, da so uničevanje načrtovali ne glede na razplet tekme, je poročala ruska televizija NTV. Spartak je klonil 1:0.
Divjanje ruskih navijačev
06. 08. 2000 00.00
Na stotine ruskih navijačev Spartaka iz Moskve so policisti ''pospravili'' nazaj na vlak proti Moskvi, potem ko so divjali na gostovanju v Voronezu pred in po tekmi s tamkajšnjim Fakelom. Navijači so uničili enega izmed barov, razbijali izložbe trgovin in avtomobile. Spopadli so se tudi s policijo, štirje varuhi reda pa so morali poiskati zdravniško pomoč. Aretirali so približno 200 divjakov, med njimi so bili skoraj vsi mladoletni, navijači pa so priznali, da so uničevanje načrtovali ne glede na razplet tekme, je poročala ruska televizija NTV. Spartak je klonil 1:0.
Peterle obiskal zamejske Slovence
05. 08. 2000 16.51
Zunanji minister Lojze Peterle je danes obiskal vas Štandrež pri Gorici, kjer so ga domačini seznanili s problematiko Jeremitišča, zaselka ob Štandrežu, kjer namerava goriška občina ponovno razlastiti slovensko zemljo, da bi nadgradila postajališče za tovornjake, t.i. avtoport. Peterle, ki ga je na obisku spremljal sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan, je slovenskim prebivalcem Štandreža obljubil konkretno pomoč, saj je po njegovem vloga zunanjega ministra tudi pri reševanju težav, ki jih imajo slovenski ljudje v Italiji in ne samo na relaciji Rim-Ljubljana. Obljubil je, da se bo takoj pogovoril s krajevnimi politiki, ki jih bo srečal nocoj v majhni vasici Sedilis pri Čenti (Tarcento), kamor je povabljen kot slavnostni govornik na slovesnosti ob prazniku miru.
Obilno deževje povzroča poplave
04. 08. 2000 16.25
Obilno deževje na severovzhodu Brazilije je v zadnjih šestih dneh povzročilo poplave in zemeljske plazove, v katerih je umrlo vsaj 56 ljudi, okoli 145.000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Po poročanju oblasti gre za najhujše poplave v zadnjih 25 letih. Nekatera mesta so popolnoma poplavljena, zato se ljudje še nekaj časa ne bodo mogli vrniti na svoje domove, vremenska napoved pa kaže, da dežja še ne bo konec. V več kot 40-ih mestih je bila razglašena najvišja stopnja nevarnosti, veliko krajev pa je dostopno samo s helikopterji.
ITF uspešno na Hrvaškem
04. 08. 2000 00.00
Z denarjem, ki ga je zbral Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) - upravlja ga Slovenija -, so na Hrvaškem doslej razminirali 1,5 milijona kvadratnih metrov površin. Po podatkih ITF bodo do konca leta mine odstranili z nadaljnjega milijona kvadratnih metrov površin. Direktor sklada Jernej Cimperšek s sodelavci je danes obiskal območje Čiste Velike in Čiste Male v šibensko-kninski županiji, kjer v projektih razminiranja sodeluje ITF. Srečal se je tudi s predstavniki Hrvaškega centra za razminiranje. Po besedah Cimperška s hrvaškim centrom in Centrom za razminiranje BiH pripravljajo skupen projekt za odstranitev min z obeh bregov Save, ki ga bodo posredovali EU. Kot je znano, je EU že pred dvema letoma v sklad ITF obljubila donacijo milijon takratnih ekujev, a denarja še vedno ni na računu sklada.
ITF uspešno na Hrvaškem
03. 08. 2000 20.46
Z denarjem, ki ga je zbral Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) - upravlja ga Slovenija -, so na Hrvaškem doslej razminirali 1,5 milijona kvadratnih metrov površin. Po podatkih ITF bodo do konca leta mine odstranili z nadaljnjega milijona kvadratnih metrov površin. Direktor sklada Jernej Cimperšek s sodelavci je danes obiskal območje Čiste Velike in Čiste Male v šibensko-kninski županiji, kjer v projektih razminiranja sodeluje ITF. Srečal se je tudi s predstavniki Hrvaškega centra za razminiranje. Po besedah Cimperška s hrvaškim centrom in Centrom za razminiranje BiH pripravljajo skupen projekt za odstranitev min z obeh bregov Save, ki ga bodo posredovali EU. Kot je znano, je EU že pred dvema letoma v sklad ITF obljubila donacijo milijon takratnih ekujev, a denarja še vedno ni na računu sklada.
Nova direktorica urada za žensko politiko
03. 08. 2000 15.11
Danes so na Uradu za žensko politiko predstavili dosedanje delo urada pod vodstvom direktorice Vere Kozmik, ki se te dni poslavlja. Na čelu urada je bila sedem let in pol. Zaradi menjave vlade in posledično kadrovskih menjav v državni upravi, prihaja na urad nova direktorica Mira Olup Umek. Mira Olup Umek je upokojenka, do upokojitve pa je delala na RTV kot organizatorka dela. Zadnja štiri leta je članica Mednarodnega združenja žena Slovenije in podpredsednica upravnega odbora ženske zveze združene stranke SLS + SKD.
Požari na zahodu ZDA
03. 08. 2000 08.09
V Združenih državah Amerike se že nekaj dni neuspešno spopadajo z najhujšimi požari v zadnjih desetih letih. Požari, ki so prizadeli velika območja v večinoma naravnih parkih v desetih zveznih državah na zahodu, so najhujši v Kaliforniji. Gašenje, v katerem sodeluje 2000 gasilcev, je državo do sedaj stalo okrog 6 milijonov ameriških dolarjev, gasilcem pa je priskočila na pomoč tudi vojska.
Vatikan za poseben status Jeruzalema
01. 08. 2000 20.08
Zunanji minister Svetega sedeža, monsignor Jean-Louis Tauran, je v današnjem pogovoru z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright v Rimu, znova poudaril stališče Vatikana glede vprašanja Jeruzalema. Vatikan se zavzema za ''poseben'' status Jeruzalema pod ''mednarodnim nadzorom'', spor pa bi morali rešiti na ''pravičen način, ki daje prednost dialogu in spoštovanju mednarodnih odločitev, predvsem rešitev Združenih narodov'', poudarjajo v Vatikanu. Albrightova, ki je sogovornika seznanila s potekom palestinsko-izraelskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu, je že pred srečanje s Tauranom pojasnila, da so tako Palestinci kot Izraelci v Camp Davidu zavrnili predlog ''internacionalizacije Jeruzalema''. Albrightova je sicer še menila, da je lahko Sveti sedež pri reševanju spora v veliko pomoč.
Unicef opozarja pred množičnimi posvojitvami
01. 08. 2000 09.10
Nemška podružnica Sklada ZN za pomoč otrokom (Unicef) je včeraj posvarila pred vse številčnejšimi posvojitvami otrok, rojenih v nerazvitih državah, saj naj bi te že prerasle v ''trgovino z otroki''.