pomurski muzej

Deblak iz Mure ni prazgodovinski, nastal je v 16. stoletju
08. 11. 2023 08.53Več kot 11 metrov dolg deblak, ki so ga septembra našli na obrežju Mure, je bil najverjetneje izdelan v drugi polovici 16. stoletja, je po dobljenih rezultatih analize lesa in mahu povedal strokovnjak za podvodno arheologijo Andrej Gaspari. Dodal je, da deblak ni prazgodovinski in da je najverjetneje služil kot plovec plavajočega mlina.

Čoln deblak, ki ga so našli na obrežju Mure, bodo znova potopili v vodo
12. 10. 2023 07.00Čoln deblak, ki najverjetneje izvira iz prazgodovine in ki so ga minuli teden našli na obrežju Mure, bodo arheologi ta konec tedna znova potopili v vodo na Soboškem jezeru. Rezultate analiz lesa in mahu z deblaka, ki jih delajo v Miamiju, pričakujejo v prihodnji teden, je povedal strokovnjak za podvodno arheologijo Andrej Gaspari.

Znova odprte otroške trgovine, knjižnice, servisne delavnice
23. 01. 2021 07.41V devetih regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko so vrata znova lahko odprle knjižnice, muzeji in galerije. Splošne knjižnice so vrata večinoma odprle že danes in prešle na pultno izposojo, prav tako nekateri muzeji in galerije. V rdečih regijah se prav tako odpirajo stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov, servisne delavnice ter trgovine z otroškim programom.

V čezmejni Cesti gradov moči združuje 26 avstrijskih in devet slovenskih gradov
16. 06. 2019 07.00Večji obisk in prepoznavnost – to sta osnovna cilja tri leta trajajočega in milijon evrov vrednega projekta 470 kilometrov dolge Ceste gradov, v sklopu katerega si je roke podalo skupno že 35 avstrijskih in slovenskih dvorcev in gradov. Prvi rezultati so že tukaj – slovenski partnerji beležijo več turistov, na murskosoboškem območju za kar 98 odstotkov. In kaj v projektu Slovenci sploh ponujamo?

Pri Pomurski založbi monografija Franca Mesariča
29. 11. 1999 17.05Prekmurska založba je v zbirki Monumenta Pannonica, v kateri je v petih letih izšlo deset monografskih študij, povezanih s panonskim svetom, pravkar izdala likovno monografijo o slikarju Francu Mesariču. Urednik zbirke Janez Balažic je danes v Ljubljani poudaril, da Mesariču pripada izjemen položaj v okviru visokega modernizma in sodobne likovne tvornosti. Mesaričev slikarski opus zaznamuje neverjetno široka likovna ter mišljenjska, duhovna širina. Besedilo o slikarju, ki se ukvarja še z oblikovanjem in drugimi likovnimi zvrstmi, je prispeval umetnostni zgodovinar iz Maribora Mitja Visočnik. Povzetek je preveden še v angleščino. V monografiji je 78 barvnih reprodukcij Mesaričevih del iz različnih ustvarjalnih obdobij, od Avtoportreta iz leta 1959/60 do ciklusa Ritem ravnice iz poznih 90-ih let.