posledic
Osiromašen uran buri duhove
07. 01. 2001 00.00
Na Kosovo so danes prispeli portugalski strokovnjaki za radiacijo. Pregledali bodo območja, ki naj bi bila kontaminirana z osiromašenim uranom. Ta naj bi povzročil smrt portugalskega vojaka, nekdanjega pripadnka KFORja, zbolelo pa je tudi več deset vojakov po Evropi. V Londonu medtem zatrjujejo, da britanska vojska na vajah na severu države že deset let uporablja orožje z osiromašenim uranom, brez resnih zdravstvenih posledic za vojake in prebivalstvo.
Nezadovoljstvo med štorskimi kmeti
04. 01. 2001 00.00
Skupina štorskih kmetov, ki že nekaj časa opozarja na domnevne nepravilnosti ob ugotavljanju višine dejanske škode zaradi lanske suše, je svoje zahteve skušala uveljaviti na izredni seji občinskega sveta in nadzornega odbora občine Štore. V zelo polemični razpravi so predstavniki kmetov, ki tudi trdijo, da jih je štorski župan Franc Jazbec imenoval za "kmečke puntarje" očitali občinski strokovni komisiji, da svoje delo ni opravila profesionalno. Kmetje še poudarjajo, da komisija sploh ni opravila ogleda kmetij ter da je podana ocena škode zaradi lanske suše občutno prenizka, zlasti na hribovskih kmetijah in je izrečena "kar na pamet". Predstavniki kmetov so na današnji seji predstavnikom štorske občine zagrozili, da bodo 15. januarja protestno zaprli vse ceste v Štorah, če ne bodo kmalu prejeli ustrezne odgovore na svoje zahteve.
Požar pri Trzinu
25. 12. 2000 00.00
Po Sloveniji je v teh dneh velikokrat zagorelo, samo včeraj kar petnajstkrat. Eden večjih požarov je izbruhnil malo pred polnočjo v hlevih Kmetijskega poskusnega centra Jablje pri Trzinu. Človeških žrtev ni bilo, pod gorečim kozolcem pa je v dimu in ognju poginilo šest telic.
Sprejet zakon o odpravi posledic plazov
21. 12. 2000 00.00
Državni zbor je pred popoldansko prekinitvijo zasedanja soglasno, s 63 glasovi, po hitrem postopku sprejel interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000. Ta določa, da se sredstva za sanacijo zagotavljajo z zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000, v državnem proračunu za leto 2001 pa se bodo za izvedbo interventnih in drugih ukrepov zagotovila sredstva do višine milijarde tolarjev.
Brez dogovora o prostocarinskih prodajalnah
20. 12. 2000 00.00
Stališča do zakonskega predloga o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih, po katerem naj bi se prostocarinske prodajalne na mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo s 1. aprilom 2001 preoblikovale v mejne prodajalne, so še vedno različna, se je pokazalo na seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Ta naj bi se do vladnega zakonskega predloga sicer opredelil v nadaljevanju seje jutri zjutraj ter s tem omogočil njegov sprejem po hitrem postopku na potekajoči izredni seji Državnega zbora še isti dan.
Za Kmetijsko zbornico uspešno leto
19. 12. 2000 00.00
Največji letošnji dosežek Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je po oceni njenega predsednika Petra Vriska prispevek k sprejemu interventnega zakona o odpravi posledic suše, ki je hudo prizadela slovensko kmetijstvo. V zbornici so med drugim sprejeli sklep o višini in načinu zbiranja zborničnega prispevka za leto 2000 in 2001, ki ga mora potrditi še vlada. Pri omenjenem sklepu ne gre za zviševanje zborničnega prispevka, ki ostaja enak kot je zapisano v zakonu o zbornici, temveč bo z njim zbornica lahko začela postopke za zbiranje omenjenega prispevka. Pripravljajo pa tudi novo sistematizacijo in organizacijo delovnih mest in sistem nagrajevanja za približno 800 zaposlenih v zbornici. Finančni program in program dela pa naj bi zbornica sprejela šele takrat, ko bo pripravljen državni proračun za prihodnje leto - v zbornici računajo, da naj bi se to zgodilo marca prihodnje leto.
Danes promet po montažnem mostu
13. 12. 2000 00.00
Aktivnosti pri odpravljanju posledic zemeljskega plazu, ki je prizadel Log pod Mangartom, se pospešeno nadaljujejo. Tako bodo že predvidoma danes po napovedih pristojnih služb opravili tehnični prevzem ter uradno odprli nov montažni most v Gorenjem Logu, ki bo vnovič omogočil prometno povezavo do vasi Strmec. Ta je bila vse od naravne nesreče dobesedno odrezana od sveta. 17. novembra je namreč poplavni val blatno-gruščnatega toka odnesel most čez Predelico v Gorenjem Logu, zasul, odnesel ali prestavil nekaj stanovanjskih hiš, zahteval pa je tudi smrtne žrtve.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
Intenzivno odpravljanje posledic plazu
06. 12. 2000 00.00
V Logu pod Mangartom je vse bolj živahno. V vasi odstranjujejo ruševine in nadaljujejo s postavljanjem temeljev za montažni most. Kmalu naj bi bil postavljen tudi avtomatski alarmni sistem, ki bo povečal varnost in močno razbremenil pripadnike civilne zaščite, gasilce in gorske reševalce, ki za zdaj še dežurajo na opazovalnih točkah.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Odpravljanje posledic plazu
05. 12. 2000 00.00
Osrednji namen današnjega strokovnega posvetovanja z naslovom plaz Stože in njegove posledice v Logu pod Mangartom je bil prenesti razpravo o naravni katastrofi iz medijev v strokovne kroge. Sam posvet sicer še ni prinesel dokončnih odgovorov, ponudil pa je številne možne rešitve in predvidene posege, ki bi prispevali k odpravi posledic katastrofalnega zemeljskega plazu velikanskih razsežnosti. Vsekakor bo stroka morala združiti znanje, če bo hotela ponuditi hitre in premišljene odgovore za dolgoročno sanacijo tega območja. Po mnenju strokovnjakov morebitna umetna sprožitev plazu ponuja preveč vprašanj brez odgovorov - po prvih ocenah bi namreč ponovitev katastrofalnega dogodka povzročila veliko dodatno škodo in za vedno spremenila idilično podobo doline, tako da se zavzemajo za postopno trajnejšo rešitev - stabilizacijo in sanacijo plazu ter vrnitev življenja na prizadeto območje.
Avstrija ni blokirala pogajanj o energiji
04. 12. 2000 00.00
Avstrija ni blokirala sprejema skupnih stališč EU o energiji na novembrskem krogu pogajanj s Slovenijo, temveč so se države članice unije soglasno odločile za odlog nadaljnje obravnave poglavja o energetiki, dokler nacionalni strokovnjaki ne bodo preučili raziskave o potresni varnosti Nuklearne elektrarne Krško. To je v pismu, ki ga danes objavlja bilten Uniting Europe, zapisal Martin Sajdik z oddelka za širitev na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Sajdik s pismom zanika pisanje omenjenega biltena po novembrskem krogu pogajanj, po katerem je Avstrija zaradi nenehne zaskrbljenosti glede varnosti slovenske nuklearke v Krškem blokirala sprejem skupnih stališč EU o energetiki.
Poplave na jugovzhodu Azije
26. 11. 2000 00.00
Močno deževje že nekaj dni pesti celotno območje jugovzhodne Azije. Poplave in zemeljski plazovi, ki so prizadeli indonezijski otok Sumatro, so doslej terjali najmanj 86 življenj, več kot 80 ljudi pa je pogrešanih, so danes sporočili reševalci. Plazovi blata so na treh krajih pokopali okoli 100 hiš. Obilno deževje je najbolj prizadelo zahod in sever otoka. Poplavljenih je več tisoč hektarov riževih polj, zaprte so številne prometne povezave, več tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Pri odpravljanju posledic ujme, ki traja že od minulega ponedeljka, sodeluje tudi vojska.
Nevarnost plazov in poplav
22. 11. 2000 00.00
Na prizadetem območju vasi Log pod Mangartom se zaradi velike nevarnosti novega zemeljskega plazu in premočnega deževja niso izvajale nobene aktivnosti, zaradi nizke oblačnosti in megle pa je bila neizvedljiva tudi oskrba nekaterih prebivalcev s pomočjo helikopterja. Pripadniki civilne zaščite so opravljali samo dežurstvo in reševali logistične težave.
Plazu zaenkrat ne bodo prožili
21. 11. 2000 00.00
Plazu med Mangartsko planino in slemenom Čezstožje zaenkrat ne bodo umetno sprožili, kar pa ne pomeni, da o tej možnosti ne bodo več razmišljali. Nevarnost novih premikov na pobočju ostaja zelo velika. Sicer pa je čez dan na Bovškem deževalo, ekipe na terenu so tako opravljale le najnujnejše delo.
Pod Mangartom nadaljujejo reševanje
18. 11. 2000 00.00
Potem, ko je območje Loga pod Mangartom
Nevarnosti še ni konec
18. 11. 2000 00.00
Čeprav se je narava ponoči usmilila prebivalcev Loga pod Mangrtom, je nevarnost nadaljnjega plazenja zemlje še vedno velika, saj je teren zelo razmočen. Prav zaradi tega reševalci tudi danes še niso začeli z bolj korenitim odpravljanjem posledic. V vasi Strmec še vedno vztraja pet ljudi, ki nočejo v dolino, vsi ostali pa so na varnem v Bovcu. Dežurne službe so vso noč opazovale dogajanje na plazišču.
In kako naprej?
10. 11. 2000 00.00
Z izvolitvijo predsednika parlamenta pa je izpolnjen tudi pogoj za začetek formalnih pogovorov o mandatarju in vladi. Predsednik države Milan Kučan bo v ponedeljek opravil posvetovanja z
Expo 2000 zapira vrata
31. 10. 2000 00.00
Ob prisotnosti predsednika Bundestaga, spodnjega doma nemškega parlamenta, Wolfganga Thierseja in več tisoč drugih povabljencev so se danes uradno zaprla vrata svetovne razstave Expo 2000. Razstava, prva te vrste v Nemčiji, je od 1. junija do danes privabila približno 18 milijonov obiskovalcev. To je občutno manj, kot so pričakovali organizatorji, ki so računali na 40 milijonov radovednežev. Zato bo primanjkljaj v blagajni razstave Expo kar 1,2 milijarde evrov oziroma šestkrat več od prvotnih načrtov.
Varno cepivo proti otroški paralizi
20. 10. 2000 00.00
Britansko ministrstvo za zdravstvo je s trga umaknilo enega od cepiv proti otroški paralizi, ki bi lahko prenašalo človeško različico bolezni norih krav. Proizvajalec cepiva Mediva je namreč pri izdelavi uporabljal tkiva telečjih zarodkov in tako kršil evropske zdravstvene predpise.
Tožba proti ugandskemu plavalcu ovržena
19. 10. 2000 00.00
Ugandski plavalec Joe Atuhaire, ki je bil med olimpijskimi igrami obtožen spolnega napada na mladoletnico, se bo po vsej verjetnosti lahko vrnil domov brez posledic, saj je tožilstvo tožbo proti njemu opustilo. 22-letnik iz Kampale je bil obtožen posilstva mladoletnice blizu olimpijske vasi v času iger. Če bi bil obtožen, bi moral kar 14 let preživeti v avstralskih zaporih.
Številne žrtve poplav v Italiji in Švici
18. 10. 2000 00.00
Razmere na poplavljenih območjih v Italiji in Švici se počasi umirjajo. Več tisoč reševalcev pa je včeraj odkrilo nova trupla. V poplavah, plazovih blata in pod ruševinami je doslej umrlo 28 ljudi, številne pa pogrešajo. Medtem so že začeli z odpravljanjem posledic poplav. V Švici je Rona znova dosegla normalni vodostaj, počasi pa se umirja tudi reka Pad v Italiji.
Železniška proga še naprej zaprta
14. 10. 2000 00.00
Železniška proga med postajama Bled Jezero in Jesenice bo zaradi današnjega iztirjenja vlaka zaprta še ves dan, najverjetneje pa še tudi večji del jutrišnjega dne. Kot so sporočili iz Slovenskih železnic, je odsek, kjer je vlak zaradi zemeljskega plazu davi iztiril, težko dostopen, zato bo odstranjevanje posledic nesreče trajalo dlje, kot so sprva predvideli. Za potnike so med omenjenima postajama organizirali nadomestni avtobusni prevoz.
SIP Šempeter z višjimi prihodki
10. 10. 2000 00.00
Strojna industrija SIP iz Šempetra v Savinjski dolini, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijske mehanizacije, je v prvih osmih mesecih letos ustvarila za 2,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot pojasnjuje direktor družbe Bojan Voh, so prihodki za 3 do 4 odstotka vendarle manjši od načrtovanih predvsem zaradi posledic uvedbe davka na dodano vrednost ter krize slovenskega kmetijstva. V teh dneh je SIP pričel tudi z varčevalnimi ukrepi, saj so se jim, kot pravi Voh, povečale zaloge gotovih proizvodov. To je posledica zasičenosti zahodnoevropskega trga, na katerem je opazen 20-odstotni presežek kmetijskih strojev.
Romunski reprezentant umrl med tekmo
05. 10. 2000 00.00
Romunski nogometni reprezentant Catalin Haldan je umrl med prijateljsko tekmo svojega kluba Dinamo iz Bukarešte z drugoligašem Oltenite. Nesrečnež se je med tekmo zgrudil na igrišču zaradi izliva krvi v možgane. Takoj so ga prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer pa mu niso več mogli pomagati.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Tretji dan spopadov na zasedenih palestinskih ozemljih
01. 10. 2000 00.00
Na zasedenih palestinskih ozemljih se že tretji dan nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi prebivalci, ki so začeli tudi s splošno stavko. V spopadih, v katerih so izraelski vojaki uporabili gumijaste naboje, palestinski protestniki pa so metali kamenje, je bilo v Gazi in na Zahodnem bregu danes ranjenih najmanj 60 Palestincev. V Gazi so danes pokopali dva Palestinca, policista in pripadnika islamskega uporniškega gibanja Hamas, ki sta bila ubita med včerajšnjimi spopadi med vojsko in protestniki. Sorodniki umrlih so na pogrebu vzklikali protiizraelska gesla in zahtevali maščevanje.
Poplave v Vietnamu
24. 09. 2000 00.00
V hudih poplavah v delti reke Mekong na jugu Vietnama, se je število žrtev že povzpelo na 73.
Zagožen z vodstvom Gorenja
06. 09. 2000 00.00
Minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen se je danes sestal z vodstvom Koncerna Gorenje z predsednikom uprave Jožetom Staničem na čelu. Namen sestanka s predstavniki Gorenja je bil, da bi na podlagi ugotovitev dosedanje ocenjene škode, ki je nastala po požaru v Gorenju, poiskali ustrezne rešitve pri odpravljanju njenih posledic, so sporočili z ministrstva za gospodarske dejavnosti.
Verheugen zanikal očitke
05. 09. 2000 00.00
Na zahtevo predsednice Evropskega parlamenta Nicole Fontaine