posredovanje
Schröder ni prepričal Busha
30. 03. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je sinoči v Beli hiši zaman skušal prepričati ameriškega predsednika Georga Busha, naj ZDA ne odstopijo od mednarodnega protokola iz Kjota o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe. Po srečanju z Bushem je Schröder omenil možnost, da bi druge države prevzele del bremena brez ZDA in uresničevale sporazum iz Kjota. Hkrati je Schröder opozoril, da se ZDA vseeno ne morejo izogniti odgovornosti za varstvo okolja. Bush in Schröder sta zagotovila, da nesoglasja v okoljevarstvenih vprašanjih ne bodo ogrozila prijateljstva med državama. Schröder je izrazil zadovoljstvo, da Bush želi razvijati dobre odnose z Rusijo.
Vprašanje o veroizpovedi v popisu
30. 03. 2001 00.00
Državni zbor je s 36 glasovi proti 17 po hitrem postopku sprejel novelo zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo potekal od 1. do 15. aprila 2002, v popisu pa bo med drugim zastavljeno tudi vprašanje o veroizpovedi. Parlamentarna večina je podprla tudi dopolnilo, v skladu s katerim bodo odsotni člani gospodinjstva, ki so dopolnili 14 let, dali pisno soglasje za posredovanje podatkov o narodni pripadnosti in veroizpovedi ter njihovo pisno opredelitev o tem, kakšne narodnosti in veroizpovedi so.
Arabska liga obsoja ZDA in Izrael
28. 03. 2001 00.00
Voditelji držav članic Arabske lige so ob koncu dvodnevnega vrhunskega zasedanja v jordanskem Amanu ostro kritizirali ZDA, ki so vložile veto na odhod opazovalne misije Združenih narodov na zasedena ozemlja, od Varnostnega sveta ZN pa so zahtevali varnostne ukrepe za Palestince. Arabske države so Izraelu obenem očitale, da želi uničiti bližnjevzhodni mirovni proces. V sklepni resoluciji so obsodile "agresijo" Izraela na Palestince ter izraelsko politiko zapor palestinskih ozemelj in naseljevanja.
Meidani in Mesić o krizi v Makedoniji
26. 03. 2001 00.00
Na dvodnevni obisk na Hrvaško je prispel albanski predsednik Rexhep Meidani, ki ga spremljala močna gospodarska delegacija. Meidani se je sestal s hrvaškim predsednikom Mesićem, ki je napovedal, da bo v kratkem obiskal Makedonijo ter da bo v okviru "misije dobre volje" skušal posredovati med sprtima stranema. ''Makedonski predsednik Boris Trajkovski se strinja z mojo pobudo, saj to ne bi bilo klasično mirovno posredovanje," je po srečanju z albanskim predsednikom Rexhepom Meidanijem dejal Mesić.
Grizold s poljskim in madžarskim veleposlanikom
21. 03. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je danes ločeno sprejel poljskega in madžarskega veleposlanika, Macieja Szymanskega in Gaborja Bagija, sogovorniki pa so se posvetili predvsem vojaškemu in obrambnemu sodelovanju med državami ter vključevanju Slovenije v zvezo Nato. Veleposlanika sta Grizoldu zagotovila, da njuni državi podpirata politiko odprtih vrat zveze Nato in članstvo Slovenije v zavezništvu. Poljska poleg Slovenije podpira predvsem baltske države in Slovaško ter je pripravljena nuditi pomoč predvsem pri izkušnjah in postopkih ob vključevanju v Nato, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Unterseher o oborožitvi majhnih držav
20. 03. 2001 00.00
Na ministrstvu za obrambo je danes na povabilo ministra Antona Grizolda predaval nemški strokovnjak s področja mednarodne varnosti in obrambnega načrtovanja Lutz Unterseher, ki je govoril o strukturi in doktrini oboroženih sil majhnih držav. Predavatelj, ki je sicer predstavnik Študijske skupine za alternativno varnostno politiko v Berlinu, je predstavil razvoj oboroženih sil v Evropi v zadnjem obdobju, primerjavo vojaških sil majhnih držav in sodobne varnostno-obrambne doktrine. Predavanja so se udeležili uslužbenci ministrstva za obrambo in častniki Slovenske vojske, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Siloviti spopadi na območju Tetova
19. 03. 2001 00.00
Na širšem območju Tetova že od zgodnjih jutranjih ur potekajo hudi spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Po poročanju tamkajšnjih medijev makedonske sile silovito napadajo albanske skrajneže, slednji pa menjujejo položaje in napadajo z več strani. Boji naj bi se pomaknili na območje zahodno od Tetova. Albanski skrajneži naj bi v noči na ponedeljek osvojili hrib Kale. Spopadi v mestu, od koder se je izselila že večina civilnega prebivalstva, potekajo že šesti dan. Begunci iz Tetova, ki so jih začasno namestili v makedonskem glavnem mestu Skopje, so tudi za danes napovedali protestni shod pred poslopjem makedonske vlade.
Ozadje milanske modne afere
13. 03. 2001 00.00
Zgodba petnajstletne slovenske manekenke, ki že skoraj 14 dni pretresa modne kroge, dobiva nove razsežnosti. Dekletov oče italijanski agenciji Flash Models Management očita, da naj bi z grožnjami in izsiljevanji skušala vplivati na njegove in dekletove izjave policiji. Oče trdi, da je Majo odkrilo dekle znanega slovenskega manekena, ki ji je tudi predlagalo, naj poskusi srečo v Milanu.
Spomenik laži razhudil Cerkev
12. 03. 2001 00.00
Cerkev odločno nasprotuje ponovni postavitvi sramotilnega stebra in spomenika laži, kot njeni predstavniki imenujejo obeležje v spomin demonstracije žensk leta 1943, pred ljubljansko stolnico. Pri tem jih zlasti jezi ignoranca mestnih oblasti, ki naj bi sicer prenovljen in spremenjen spomenik (restavratorji so spremenili položaj prsta na roki in odstranili del spornega napisa) hotele na staro mesto vrniti "na skrivaj". "S tem prispevajo k zaostrovanju odnosov med Cerkvijo in državo," so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ljubljanske nadškofije.
Obvezna prijava in odjava bivališča
06. 03. 2001 00.00
Konec februarja je stopil v veljavo zakon o prijavi prebivališča, ki celovito ureja način in postopek prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča, prijavo in odjavo gosta, vodenje registra stalnega prebivalstva ter posredovanje podatkov uporabnikom. Zakon prijavo in odjavo stalnega ali začasnega prebivališča oz. prijavo spremembe naslova stanovanja obravnava kot zakonsko obveznost za državljane in tujce. Kot določa zakon, ki ga je državni zbor sprejel 26. januarja letos, v uradnem listu pa je bil objavljen 9. februarja, mora posameznik prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja RS, prijaviti začasni odhod z območja RS, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. Stanodajalec pa mora prijaviti in odjaviti gosta ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče posameznika. Po določbah zakona mora na območju RS prijavno-odjavno obveznost izpolniti tako slovenski državljan kot tujec. Stalno prebivališče oz. spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.
Snežni viharji na severovzhodu ZDA
05. 03. 2001 00.00
Severovzhodni del ZDA so danes zajeli snežni viharji, najhujši v letošnji zimi. Meteorologi so sicer že minuli teden napovedali mešanje hladne fronte s severa in vlažnega zraka iz Mehiškega zaliva, zaradi česar bi lahko v nekaterih delih države v 24 urah padlo tudi do pol metra snega. Kot napovedujejo meteorologi, pa naj bi jutri na območju zapadlo od 30 do 60 centimetrov snega.
Krčenje varnostnega pasu na meji s Kosovom
27. 02. 2001 00.00
Zunanji ministri zveze NATO so danes v Bruslju napovedali, da bo zavezništvo postopoma krčilo varnostni pas na jugu Srbiji ob administrativni meji s Kosovom, kjer se vrstijo napadi oboroženih skupin kosovskih Albancev na srbsko policijo. Zavezništvo ne bo dopustilo, da bi skrajneži varnostni pas izkoriščali za nasilje, je odločitev sveta zavezništva na ministrski ravni komentiral generalni sekretar zveze NATO George Robertson.
Interevropa je poslovala uspešno
27. 02. 2001 00.00
Po nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih izkazih je koprska Intereuropa lani ob višji prodaji, ta je znašala 27,4 milijarde tolarjev, ustvarila 1,7 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je za 15 odstotkov manj kot leto prej. Član uprave in namestnik predsednika uprave Intereurope Radovan Vrabec je ocenil, da je bilo minulo poslovno leto uspešno z izjemo poslovanja na področju transporta, kjer je Intereuropa beležila izgubo predvsem zaradi rasti cen goriv.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Telemach domnevno kršil zakon
24. 02. 2001 00.00
Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence je, po neuspeli predhodni zahtevi za posredovanje podatkov, na podlagi zakona o preprečevanju omejevanja konkurence izdal sklep o uvedbi postopka proti ljubljanski družbi za komunikacijske storitve Telemach.
Fischer na obisku v Washingtonu
22. 02. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je drugi dan obiska v ZDA izrazil zadovoljstvo nad uspešnimi pogovori z ameriškim kolegom Colinom Powellom, od katerega je dobil zagotovilo, da se ZDA ne bodo enostransko umaknile z Balkana. Fischer se je pogovarjal še s trgovinskim predstavnikom ZDA Robertom Zoellickom.
Fischer na obisku v ZDA
21. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je kot prvega obiskovalca iz tujine po nastopu položaja v Washingtonu sprejel nemškega kolega Joschko Fischerja, s katerim sta govorila predvsem o vprašanjih, ki se tičejo transatlantskega zavezništva. Med temi so vprašanje ameriške protiraketne obrambe (NMD), sodelovanje na Balkanu in evropske enote za hitro posredovanje. Powell in Fischer sta se dotaknila tudi problema Iraka, ki je pretekli teden prestal bombardiranje ameriških in britanskih letal. Powell je glede ameriškega sodelovanja v mirovnih misijah na Balkanu in in NMD ponovno deloval pomirljivo in zagotovil, da ZDA ne bodo samovoljno ukrepale brez posvetovanja z zavezniki.
Koštunica o sodelovanju mednarodne skupnosti
13. 02. 2001 00.00
V prispevku za dnevnik Politika je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica izključil vsakršno možnost pogajanj s skrajnimi albanskimi voditelji o rešitvi problemov na skrajnem jugu Srbije. Politika je prejšnji četrtek predstavila predlog mirovnega načrta, ki med drugim predvideva mednarodno mirovno posredovanje v pogajanjih med srbsko in albansko stranjo, vključno s skrajneži.
195144inđić zavrača mednarodne posrednike
09. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je danes v pogovoru za agencijo Tanjug zavrnil možnost, da bi se v pogajanja med Srbijo in Albanci z juga Srbije vključili mednarodni posredniki. "Mislim, da ni nikakršne osnove niti potrebe po posredovanju," je menil 195144inđić in dodal, da sicer nikakor ne nasprotuje uslugam, če se zanje prosi, da pa bi sodelovanje tretje strani neposredno vplivalo na pogajanja.
ZDA in VB ostajata zaveznici
07. 02. 2001 00.00
Kot je po včerajšnjem srečanju z britanskim zunanjim ministrom Robinom Cookom dejal ameriški državni sekretar Colin Powell, ZDA in Velika Britanija ostajata trdni zaveznici. Powell in Cook sta na uro in tri četrt dolgem srečanju govorila o transatlantski varnosti, predvsem o evropskih načrtih ustanavljanja enot za hitro posredovanje.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Mirovna pogajanja se nadaljujejo
26. 01. 2001 00.00
Palestinci in Izraelci od davi v egiptovski Tabi nadaljujejo mirovna pogajanja, potem ko so jih sinoči prekinili zaradi velikih razhajanj o vprašanju varnosti. Današnji pogovori so se začeli s srečanjem na štiri oči med vodjo palestinske delegacije Ahmedom Qorejem in izraelskim pravosodnim ministrom Josijem Beilinom.
EU bo krepila vojaške kapacitete
22. 01. 2001 00.00
Vojaško posredovanje v regionalnih krizah je zadnji izhod. Prej je treba uporabiti vsa možna sredstva za preprečevanje tovrstnih konfliktov. V ta namen mora EU okrepiti notranjo koordinacijo in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami kot so Združeni narodi in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Takšna je bila davi v Bruslju rdeča nit za javnost odprte razprave, s katero se je začelo prvo zasedanje zunanjih ministrov EU v letošnjem letu. Več ministrov, med njimi vodja britanske diplomacije Robin Cook, je širitveni proces EU, ki kandidatke spodbuja k sodelovanju in demokratizaciji, izpostavilo kot primer politike preprečevanja konfliktov. EU mora okrepiti notranjo koordinacijo in s tem zagotoviti konsistentnost politike do posameznih kriznih situacij, še posebej pa mora zagotoviti, da bo v "realnem času" sledila mednarodnim dogodkom in se tako pravočasno odzvala na napete situacije, je izjavil unijin 
FIFA se opravičuje evropski zvezi
19. 01. 2001 00.00
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je v petek rešila spor z Evropsko nogometno zvezo (UEFA) in umaknila enostranske predloge za pogajanja z Evropsko unijo o prestopih nogometašev. V Zürichu sta se sestala oba predsednika omenjenih zvez, po uri in pol sestankovanja pa je Sepp Blatter kolegu Lennartu Johanssonu obljubil, da bosta FIFA in UEFA odslej sodelovali z roko v roki.
Ubili direktorja palestinske televizije
18. 01. 2001 00.00
Sinočnji pogovori med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim zunanjim ministrom Šlomom Ben Amijem v Kairu so se po poročanju palestinskih virov končali "brez napredka". Po trditvah izraelske strani sta se Arafat in Ben Ami dogovorila, da bosta pogovore nadaljevala. Na srečanju je sodeloval tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Izrael je sinoči odpravil blokado palestinskega mesta Tulkarem na severu Zahodnega brega, kjer sta bila kmalu zatem v incidentu lažje ranjena izrelski častnik in Palestinec.
Srečanje Amata in Zemina
16. 01. 2001 00.00
Giuliano Amato je včeraj prispel na tridnevni uradni obisk na Kitajsko, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Jiang Zeminom. Po srečanju je Amato sporočil, da sta Kitajska in Italija dosegli dogovor o boju proti nezakonitemu priseljevanju in organiziranemu kriminalu, ki predvideva obsežno sodelovanje med policijama obeh držav. To je prvi dogovor med Kitajsko in kakšno zahodno državo.
Drnovšek bo obiskal sosede
15. 01. 2001 00.00
Premier Janez Drnovšek je v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani vlade, napovedal, da se namerava v naslednjem mesecu sestati s predsedniki vlad vseh sosednjih držav. Pojasnil je, da bodo srečanja usmerjena v utrjevanje dobrososedskih odnosov in v reševanje odprtih vprašanj, med katerimi jih je največ v odnosih s Hrvaško. Drnovšek meni, da ta vprašanja izhajajo iz preteklosti, iz skupnega življenja v nekdanji SFRJ, medtem ko so tekoči odnosi razmeroma dobri in sta jih državi urejali v številnih dvostranskih sporazumih podpisanih v zadnjih letih. Glede na to, da je sedaj politični položaj v obeh državah stabilen in ob dejstvu, da obe vladi izražata interes za urejanje odprtih vprašanj, se po mnenju Drnovška ponuja resna priložnost, da državi napravita črto nad preteklostjo in se usmerita v evropsko prihodnost.
Novi publikaciji pri založbi ZRC
05. 01. 2001 00.00
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pri založbi ZRC izdal monografijo Samodejno tvorjenje govora iz besedil avtorice Jerneje Gros. Delo je predelana doktorska disertacija, ki so jo uvrstili v zbirko Linguistica et Philologica. Etimolog, leksikolog in frazeolog Janez Keber je na tiskovni konferenci predstavil še šesto številko glasila omenjenega inštituta Jezikoslovni zapiski 6.
Brezdomci v ospredju socialne politike
02. 01. 2001 00.00
Brezdomstvo je ena od skrajnih oblik socialne izključenosti in je v večini primerov tesno povezano z revščino. Oba pojava, revščina in socialna izključenost, sta v zadnjem času v ospredju pozornosti evropske socialne politike. Tudi Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja na tem področju, zato ta pereč problem rešuje z različnimi nacionalnimi programi in drugimi projekti. Tako so na primer na območnem združenju Rdečega križa Ljubljana izvedli projekt Tudi klošarji so med nami, v okviru katerega so s pomočjo strokovnjakov in prostovoljcev opravili neformalne pogovore z brezdomci, da bi se jim na ta način približali ter jih z nasveti skušali prepričati in usmeriti v način življenja, ki bi bil zanje sprejemljivejši.
Varnost na Silvestrovo
30. 12. 2000 00.00
Slovenska policija je tudi ob letošnjih božično-novoletnih praznikih okrepila delo na vseh področjih, tako na področju zagotavljanja javnega reda in miru, zatiranja kriminalitete, cestno-prometne varnosti ter varovanja meje, s poudarkom še zlasti na varnostni problematiki. Prvi del praznikov je že mimo, pred policisti pa je še zadnji in po zahtevnosti verjetno najtežji del, ki se nanaša na novoletne praznike, zlasti silvestrovanje ter prehod v novo leto. Za varnost državljanov 31. decembra bo skrbelo kar 1200 policistov. Poudarek bo zlasti na večernem in nočnem času, ko bo tudi organiziranih največ prireditev ter silvestrovanj na prostem. Lani je denimo za varnost na silvestrski dan skrbelo kar 1500 policistov. Sicer so se na aktivnosti ob praznikih v policiji pripravljali od začetka decembra, policijskim enotam po državi pa so že posredovali usmeritve glede izvajanj nalog.