povračilni

Vojna z Iranom Izrael vsak dan stane 173 milijonov evrov

21. 06. 2025 21.00

Izraelski oboroženi konflikt z Iranom po prvih ocenah državo ob Sredozemskem morju stane več kot sto milijonov evrov na dan, kar bi lahko vplivalo na odločitev Izraela glede vodenja dolgotrajnejše vojne, menijo finančni analitiki.

Izrael naklepa umor Hameneja, Kac: Gre za 'sodobnega Hitlerja'

19. 06. 2025 14.25

Po navedbah izraelskega obrambnega ministra Izraela Kaca, ajatola Ali Hamenej "ne more več obstajati". Iranske rakete so zadele izraelsko bolnišnico, medtem ko je Izrael zadel več tarč v Iranu. Več iranskih raket je zadelo naseljena območja v Izraelu, kjer je ranjenih vsaj 89 oseb. Iranske tiskovne agencije so poročale tudi o aretaciji 18 "sovražnih agentov".

Iran grozi Franciji, Otoku in ZDA. Izrael: Teheran pod nadzorom

14. 06. 2025 16.45

Po izraelskem napadu na več lokacij v Iranu, v katerem je umrlo več znanstvenikov in vojaških poveljnikov ter tudi več civilistov, je Teheran obljubil maščevanje in ga tudi izvedel. Nebo nad državama so zavzele rakete, eksplozije so odmevale v Tel Avivu in Jeruzalemu, pa tudi v Teheranu. Po poročanju Izraela je bilo sinoči v Tel Avivu ranjenih 34 ljudi, večina z lažjimi poškodbami, umrle pa so najmanj tri osebe. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prebivalcem Irana namenil poziv: "Uprite se režimu." Izraelski obrambni minister Izrael Kac je dejal, da bo "Teheran gorel", če bo Iran še naprej izstreljeval rakete.

Iran izstrelil na stotine balističnih raket: 'Naše maščevanje se je šele začelo'

13. 06. 2025 05.56

Po tem, ko je zgodaj zjutraj Izrael izvedel napade na iransko jedrsko elektrarno in vojaške objekte, so proti večeru znova odjeknile eksplozije v Teheranu. Izraelske zračne sile so sporočile, da nadaljujejo "z napadi na raketno infrastrukturo" v Iranu. Nekaj ur pozneje je tudi Iran sporočil, da je proti Izraelu izstrelil na stotine balističnih raket. V Tel Avivu in Jeruzalemu so se oglasile sirene. V izraelskih napadih so bili doslej ubiti vrhovni poveljnik iranske revolucionarne garde Hosein Salami, načelnik generalštaba iranske vojske Mohamad Bageri, visoki častniki ter vsaj šest jedrskih znanstvenikov. Iranske oborožene sile bodo Izrael pustile nemočnega, je napovedal iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej.

Trump prepovedal izdajo vizumov tujim študentom na Harvardu

05. 06. 2025 07.24

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo zaostril spor s Harvardom in za šest mesecev prepovedal izdajo vizumov tujcem, ki bi študirali na tej univerzi. Pojasnil je, da Harvard vladi ni posredoval dovolj informacij o tujih študentih. Univerza meni, da gre za nezakonit povračilni ukrep. Univerzi Columbia pa je vlada zagrozila z odvzemom akreditacije.

Indija in Pakistan se medsebojno obtožujeta kršitev dogovora o prekinitvi ognja

10. 05. 2025 08.16

Po tem, ko je sta se Pakistan in Indija medsebojno obtožili za napade na vojaške letalske baze, je iz ZDA prišla bolj spodbudna novica. Ameriški predsednik Trump je namreč sporočil, da sta se jedrski sili po dolgi noči pogovorov, v katerih so posredovale ZDA, dogovorili za popolno in takojšnje premirje. Državama je čestital za razumnost. Dogovor sta potrdila tudi Pakistan in Indija. Indijska vlada je pri tem izpostavila, da sta ga dosegli državi na neposrednih pogajanjih. Pozneje sta ena drugo obtoževali kršitev tega premirja.

Ukrajina pridržala domnevna madžarska vohuna, na Madžarskem že povračilni ukrep

09. 05. 2025 13.32

Ukrajinska varnostna služba SBU je sporočila, da je prijela domnevna madžarska vohuna, obtožena zbiranja podatkov o ukrajinski obrambi, vključno z lokacijami sistemov zračne obrambe. Madžarska se je odzvala z izgonom dveh ukrajinskih diplomatov, ki ju je obtožila vohunjenja, nakar je tudi Ukrajina izgnala dva madžarska diplomata.

Idilična pokrajina pod Himalajo, natopljena s krvjo

07. 05. 2025 06.31

Čeprav sta se Indija in Pakistan desetletja skupaj borila proti britanski kolonialni nadvladi, je osamosvojitev indijske podceline pred skoraj 78 leti prinesla krvavo delitev med hindujci in muslimani, ki je prizadela milijone ljudi, delitve in napetosti pa se nadaljujejo še danes. Napad v Kašmirju pred dvema tednoma in indijska 'protiteroristična operacija Sindoor' pa sta državi pahnila na rob nove vojne, tokrat že četrte.

Nemirni Kašmir: Indija in Pakistan z vizumskimi blokadami

01. 05. 2025 18.25

Odnosi med Indijo in Pakistanom, ki se med seboj obtožujeta za napad na turiste v Himalaji v že več let nemirni pokrajini Kašmir, se še zaostrujejo. Potem ko je pakistanska stran Indijo obtožila, da pripravlja vojaški napad, so med sprtima stranema posredovale tudi ZDA in pozvale k umiritvi razmer. Indija je medtem na Instagramu blokirala več znanih pakistanskih filmskih igralcev in Pakistance z njihovimi vizumi pozvala, naj zapustijo državo. Vizume je ukinil tudi Pakistan.

Trump ni upošteval že obstoječih odstotkov: carine za Kitajsko 145-odstotne

10. 04. 2025 06.25

Trgovinska vojna med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma ne kaže znakov umirjanja. Ameriške carine za kitajsko blago so zdaj pri 145 odstotkih. Kitajska pa je uvedla 84-odstotni dvig carin na celoten uvoz ameriškega blaga. Ameriški predsednik je sicer v sredo za 60 drugih držav za 90 dni zamrznil dvig carin. Podobno odločitev je dan kasneje sprejela tudi Evropska unija, ki je za 90 dni preložila uvedbo protiukrepov na ameriške carine.

Bruselj se maščuje: 20 milijard evrov težki ukrepi proti ZDA

09. 04. 2025 15.23

Bruselj vrača udarec carinam ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Protiukrepi Evropske unije bodo obveljali v treh krogih: nekateri bodo začeli veljati naslednji teden, drugi sredi maja, zadnji krog pa decembra.

Trump uvaja 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA, za EU 20-odstotne

03. 04. 2025 06.26

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo naznanil uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz vsega sveta, ki bo začela veljati v soboto, 5. aprila, ter še višje carine za okrog 60 držav in EU, ki bodo vstopile v veljavo prihodnjo sredo, 9. aprila. Odzivi so pričakovano negativni. Napoved Trumpa o uvedbi univerzalnih carin predstavlja velik udarec za svetovno gospodarstvo, je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prve neuradne ocene komisije kažejo, da bodo ti dodatni carinski ukrepi veljali za blago v vrednosti okoli 380 milijard evrov oziroma 70 odstotkov vsega izvoza iz EU v ZDA.

Trump uvaja 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA, za uvoz iz EU 20-odstotne

02. 04. 2025 07.42

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v državo. Za približno 60 držav, za katere njegova administracija meni, da imajo najbolj nepoštene trgovinske odnose z ZDA, bodo veljale še višje carine. Za uvoz iz Evropske unije je uvedel 20-odstotne carine, iz Kitajske pa 34-odstotne.

Nove carine: trgovinska vojna se poglablja, borzni indeksi potonili

11. 03. 2025 17.43

Po tem, ko je premier kanadske province Ontario napovedal 25-odstotno takso na elektriko, ki jo izvažajo v ZDA, je ameriški predsednik Donald Trump napovedal povračilni ukrep: kar 50-odstotne carine na uvoz kanadskega jekla in aluminija. Kasneje so iz Bele hiše sporočili, da bodo carine sicer uvedli, a bodo te 'le' 25-odstotne. Zadnja eskalacija v odnosu med državama prihaja po 'rdečem' ponedeljku, ko so ameriške borze zabeležile najslabši trgovalni dan v letošnjem letu. Vlagatelje namreč skrbi, da bodo ZDA zaradi Trumpovih ukrepov padle v recesijo.

Trump Kanadi zagrozil z novimi carinami, tudi do 250-odstotnimi

07. 03. 2025 20.33

Dan po tem, ko je za en mesec odložil carine na izdelke iz Kanade, je ameriški predsednik Trump severni sosedi zagrozil z novimi carinami na kanadski les in napovedal 250-odstotne carine na mlečne izdelke. Ameriška trgovinska politika se tako spreminja praktično iz ure v uro.

O varovanju državnih tožilcev in sodnikov tudi medresorska delovna skupina

12. 02. 2025 15.11

Na ravni vlade se s pretresanjem predpisov in ukrepov za zagotavljanje varnosti ogroženih tožilcev in sodnikov ukvarja tudi medresorska delovna skupina. Med njenimi cilji je med drugim sprememba uredbe o varovanju. Pravosodna ministrica Andreja Katič pa se je zavzela tudi za ureditev tega področja s posebnim zakonom.

Ponovno ukinili varovanje tožilki Gončinovi, Policija očitke zavrača

10. 02. 2025 13.43

Center za zaščito in varovanje je ponovno ukinil varovanje tožilki Mateji Gončin in ostalim tožilcem v zadevi Kavaški klan. "Gre za povračilni ukrep Policije, ker sem v petek podala kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja Policije Senada Jušića in nekdanje vodstvo Centra za varovanje in zaščito," je potrdila Gončinova. Ukinitev varovanja ni povračilni ukrep Policije, pa tam ostro zavračajo očitke.

Povračilni udarec Kitajske: carine na ameriško blago, preiskava Googla

04. 02. 2025 06.31

Le nekaj minut po nastopu carin na uvoz iz Kitajske, je slednja Združenim državam napovedala maščevanje. Peking je sporočil, da bo uvedel povračilne carine na vrsto ameriških izdelkov, med drugim na premog, utekočinjeni zemeljski plin, nafto, avtomobile z velikimi motorji, tovornjake in kmetijsko mehanizacijo.

Bo Trumpu žal? Mehika, Kitajska in Kanada napovedale povračilne carine

02. 02. 2025 07.30

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil grožnjo in uvedel višje carine na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske. Posledično so države napovedale, da bodo uvedle povračilne ukrepe, kar obeta začetek globalne trgovinske vojne z negativnimi posledicami za vse vpletene. Najbolj konkreten je bil kanadski premier Justin Trudeau.

Ameriška centralna banka ohranila ključno obrestno mero

29. 01. 2025 21.45

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je ohranila ključno posojilno obrestno mero nespremenjeno. Ta ostaja na ravni od 4,25 do 4,50 odstotka, kot je kljub drugačnim zahtevam predsednika ZDA Donalda Trumpa napovedovala tudi večina analitikov v ZDA.

'Žalostno je, da agencija trmasto vztraja in ni pripravljena na nikakršen dialog'

11. 01. 2025 07.00

Kako bo politika zaustavila plaz kritik na račun novega obračunavanja omrežnin, ki ne pojenjajo? Da ne bodo še enkrat poskusni zajčki in da zahtevajo nazaj star sistem obračunavanja omrežnine, so jasni tudi gospodarstveniki. Ne pristajajo niti na kompromisni predlog Elesa. Rešitve pričakujejo do konca januarja. V oddaji 24UR ZVEČER so vodje poslanskih skupin SDS, NSi, Gibanje Svoboda in SD soočili svoje poglede na aktualne teme.

Izrael napadel pristanišče in energetsko infrastrukturo v Jemnu

19. 12. 2024 06.44

Izraelska vojska je izvedla zračne napade na pristanišče in energetsko infrastrukturo v Jemnu, potem ko je ponoči prestregla raketo, izstreljeno iz te države. Pri tem je po lastnih navedbah zadela položaje uporniških hutijevcev na zahodni obali in v notranjosti Jemna.

Krčenje proračunskih sredstev državnim institucijam bo proučila komisija

26. 11. 2024 15.08

Komisija za nadzor javnih financ bo na zahtevo NSi obravnavala krčenje proračunskih sredstev nekaterim neodvisnim državnim institucijam, med drugim računskemu sodišču in državnemu svetu. Menijo, da je delovanje institucij pod aktualno vlado okrnjeno in se po njih "lomasti". Koalicija zatrjuje, da v prihodnjem letu njihovo delovanje ne bo okrnjeno.

FBI prijel žvižgača, ki je razkril izraelske načrte za maščevanje Iranu

14. 11. 2024 11.01

Ameriške oblasti so s preiskavo ugotovile, kateri vladni uslužbenec je javnosti posredoval strogo zaupne obveščevalne informacije o načrtih Izraela za povračilne ukrepe proti Iranu. FBI je moškega, ki naj bi bil zaposlen pri Cii, aretiral v Kambodži.

Zaradi kritičnega poročanja novinarja uvrstili na 'črno listo'

11. 11. 2024 18.24

Ker je novinar razkril prijavo podjetja Cineplexx na Inšpektorat za kulturo in medije zaradi domnevnega kršenja zakona o javni rabi slovenščine, so zoper njega sledili povračilni ukrepi. Podjetje je novinarju Maticu Majcnu prepovedalo udeležbo na projekciji enega od filmov in na dogodku ob njegovi premieri, prepovedi pa niso umaknili niti po protestu odgovornega urednika. V Društvu novinarjev Slovenije ob tem opozarjajo, da novinar ni podaljšek marketinške dejavnosti ter da povračilne ukrepe zgolj na podlagi kritičnega poročanja razumejo kot poskus omejevanja dotičnega novinarja ter tudi vseh ostalih.

Slavje tudi v finančnem svetu: rekordna vrednost bitcoina in rast dolarja

06. 11. 2024 09.49

Vrednost dolarja je na volilni dan že pred razglasitvijo zmage Donalda Trumpa zrasla. Kriptovaluta bitcoin je medtem dosegla celo rekordno vrednost, saj kupci stavijo na deregulacijo trga v novem Trumpovem mandatu. Ta namreč napoveduje vrsto ukrepov za spodbudo gospodarske aktivnosti, ugodnejšo davčno politiko ter manjšo regulacijo in birokracijo. A pred njim je tudi veliko izzivov, tudi geopolitičnih, ocenjujejo analitiki.

Predsednik Pezeškjan sporočil: Iran si ne želi vojne

28. 10. 2024 07.46

Po izraelskih napadih na Iran se je odzval iranski voditelj Ali Hamenej in dejal, da se se napadov ne sme "omalovaževati in napihovati", ni pa zopet poudarjal obljub o povračilnem napadu. Je pa slednje poudaril predsednik Masud Pezeškjan, vendar je ob tem sporočil, da si Iran ne želi vojne.

Kako učinkovit je bil izraelski napad na Iran?

27. 10. 2024 08.21

Dan po napadu Izraela na cilje v Iranu se pregledujejo objavljeni satelitski posnetki vojaških oporišč, zbirajo posnetki in fotografije ter določajo geolokacije raketnih napadov. Iranska protiletalska obramba je delovala na visokih obratih, vendar ob tem sama utrpela škodo, več izraelskih raket pa je zadelo cilje. Kakšna je bila škoda, glede na prve dostopne podatke?

Izrael se je maščeval za iranski napad, umrla dva vojaka

26. 10. 2024 06.00

Izraelska vojska je sporočila, da je ponoči začela in v nekaj urah končala operacijo napada na Iran. Nad tehranske vojaške cilje so poslali na stotine letal, ki so napadla raketna izstrelišča, brezpilotna letala in objekte proizvodnje samomorilskih dronov. Iran je kasneje sporočil, da so sistemi zračne obrambe uspešno odbili napade, da pa je nastala omejena škoda. Iranska vojska je sicer potrdila tudi, da sta med napadi umrla dva iranska vojaka.

Turčija po smrtonosnem napadu nad cilje kurdske militantne skupine

24. 10. 2024 08.39

Po sredinem napadu v bližini Ankare v Turčiji, v katerem je umrlo pet ljudi, še 22 je ranjenih, je Turčija kot povračilni ukrep izvedla napade na kraje v Iraku in Siriji, ki naj bi bili povezani s kurdsko militantno skupino (PKK). Napadalca, ki so ju oblasti po napadu ubile, sta po mnenju Turčije člana PKK.