pravic
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.
Italijani sprejeli zaščitni zakon
13. 07. 2000 12.29
Italijanska poslanska zbornica je v sklepnem glasovanju potrdila zakon o zaščiti slovenske manjšine. Preden bo stopil v veljavo, ga bo moral potrditi še senat, kjer ima vladna koalicija močnejšo večino, zato bo postopek sprejemanja zakona predvidoma hitrejši. Pričakujejo, da bo zakon uvrščen na dnevni red senata letos jeseni.
Bizjak ni bil izvoljen
12. 07. 2000 16.20
Državni zbor je na javnem glasovanju zavrnil predlog predsednika države Milana Kučana, da bi na položaj varuha človekovih pravic izvolil Ivana Bizjaka, saj je namesto potrebnih dveh tretjin vseh poslank in poslancev za ponovno izvolitev glasovalo 53, proti pa trije poslanci (prisotnih: 62).
Danes v DZ
12. 07. 2000 10.47
Državni zbor nadaljuje 52. izredno sejo z odločanjem o predlogu za začetek postopka za spremembo ustave RS v smeri določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. Nato bodo poslanci obravnavali dopis predsednik države Milana Kučana državnemu zboru za posredovanje mnenja parlamenta o rokih za razpis in izvedbo volitev. Kot je napovedal predsednik DZ Janez Podobnik, bo DZ odločal tudi o predlogu predsednika države za izvolitev varuha človekovih pravic. Predsednik države predlaga, da DZ za ombudsmana izvoli sedanjega varuha Ivana Bizjaka, kateremu se konec septembra izteče šestletni mandat, za njegovo potrditev pa je potrebna dvotretjinska večina.
Toplak član mednarodnega senata
12. 07. 2000 09.15
Na današnjem zasedanju direktorija združenja evropskih univerz ter predstavnikov EU in OZN, ki je potekalo v Ženevi, so udeleženci volili organe mednarodnega foruma za zaščito avtonomije univerze in akademskih pravic. Izvolili so upravni odbor foruma ter posebni kolegij mednarodnih strokovnjakov, ki delujejo kot opazovalci t.i. mednarodnega senata, ki bo obravnaval primere kršitev avtonomije univerz v različnih delih predvsem jugovzhodne Evrope. V omenjeni senat so za člana izvolili tudi rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka, so sporočili z Univerze v Mariboru.
Poslanci danes o datumu volitev
11. 07. 2000 08.07
Državni zbor se bo danes sestal na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t. i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je državni svet izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic.
Kitajska delegacija v Bruslju
11. 07. 2000 07.28
Kitajski premier Zhu Rongji in zunanji minister Tang Jiaxuan sta včeraj s številčno delegacijo prispela na štiridnevni obisk v Bruselj, med katerim se bosta srečala z visokimi predstavniki Evropske unije in Belgije. Zhu se je srečal z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano, s katerim sta govorila predvsem o vprašanju spoštovanja človekovih pravic. Zunanji minister Tang pa se je srečal z evropskim komisarjem za zunanje odnose Chrisom Pattenom, kateremu je napovedal, da bo Kitajska še letos ratificirala več pogodb ZN o človekovih pravicah. Zhu se bo jutri srečal s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Ta teden v parlamentu
10. 07. 2000 08.18
Državni zbor se bo ta teden, in sicer jutri sešel na 52. izredni seji, namenjeni obravnavi svežnja t.i. evropskih zakonov, ponovnemu odločanju o zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in zakonu o potnih listinah slovenskih državljanov, na katera je DS izglasoval odložilni veto, ter odločanju o predlogu predsednika republike za izvolitev varuha človekovih pravic. Poslanci naj bi na izrednem zasedanju odločali tudi o mnenju, ki ga bo DZ posredoval predsedniku države Milanu Kučanu glede najprimernejšega dneva za razpis jesenskih rednih parlamentarnih volitev, ter o predlogu skupine 28 poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (ZLSD) za spremembo 80. člena ustave, s katero bi že v ustavo zapisali proporcionalni volilni sistem, ki ga je matična komisija za volilni sistem zavrnila. Ta teden bo zasedalo tudi več delovnih teles DZ.
Črnogorski parlament zavrnil spremembe
09. 07. 2000 09.54
Črnogorski parlament je v noči na soboto na izredni seji v Podgorici sprejel resolucijo, v kateri zavrača spremembe jugoslovanske ustave, ki jih je v četrtek sprejel parlament ZR Jugoslavije. Poslanci pa v večurni razpravi niso sprejeli predloga o pripravi referenduma, na katerem bi se volilci odločali o neodvisnosti Črne gore. Resolucijo je podprlo 36 poslancev, 18 pa jih je bilo proti.
Srečanje Bizjaka in Umeka
08. 07. 2000 11.29
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak se je včeraj sestal z ministrom za okolje in prostor Andrejem Umekom in mu predstavil problematiko, ki izhaja iz pritožb pobudnikov ter zadeva delovanje ministrstva za okolje in prostor (MOP), so sporočili iz MOP. Ob tem je Bizjak izpostavil problematiko dolgotrajnih pritožbenih postopkov pri odločanju o lokacijskih, gradbenih in denacionalizacijskih postopkih, vprašanje delovanja inšpekcije za okolje in prostor ter razmejitve pristojnosti v odnosu do drugih inšpekcij, problematiko zagotavljanja socialnih stanovanj, vprašanja, povezana z denacionaliziranimi stanovanji, ter problematiko, ki zadeva potek popotresne obnove Posočja.
Svetovna banka zavrnila posojilo Kitajski
08. 07. 2000 11.17
Odbor direktorjev Svetovne banke je danes z veliko večino zavrnil posojilo Kitajski, s katerim bi 58.000 kmetom omogočila naselitev v najrevnejšo provinco pod Tibetom Quinghai. Omenjenemu posojilu so v največji meri nasprotovale ZDA in skupine za varstvo človekovih pravic, ki menijo, da bi to posojilo uničilo budistično kulturo.
ZLSD nasprotuje stališčem vlade
07. 07. 2000 18.13
Nova vlada premiera Andreja Bajuka, ki se je včeraj odločila, da nasprotuje predlogu, da bi bile do umetne oploditve upravičene tudi samske ženske, v proces sprejemanja zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki podrobno opredeljuje temeljno svoboščino in človekovo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ponovno vnaša nesprejemljiva in nedemokratična stališča, so prepričani v Združeni listi socialnih demokratov (ZLSD).
Ombudsman sprejel Pogorevca
07. 07. 2000 11.28
Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je na predstavitveni obisk danes sprejel generalnega direktorja policije Marka Pogorevca s sodelavci. Bizjak je predstavnikom vodstva slovenske policije predstavil nekatere ugotovitve in opozorila, ki se nanašajo na delovanje policije. Predvsem je omenil pritožbe na račun učinkovitosti policije pri zagotavljanju varnosti oseb in njihovega premoženja, vprašanje izvajanja pravilnika o policijskih pooblastilih in potrebo po kvalitetnem in preglednem pritožbenem postopku znotraj policije ter vprašanje postopka pri odrejanju pridržanja in razmer, v katerih se pridržanje izvaja, so sporočili iz urada varuha človekovih pravic.
Varnostni svet opozarja talibane
07. 07. 2000 11.23
Varnostni svet ZN je sinoči zahteval, da sprte strani v Afganistanu brez pogojev in odlašanja obnovijo pogajanja pod pokroviteljstvom ZN. VS ZN je talibanski režim obtožil, da ozemlje, ki ga nadzoruje, uporablja za urjenje teroristov in poskuse destabilizacije drugih držav. Pri tem je VS ZN še zagrozil, da je mogoče v prihodnje pričakovati nove ukrepe proti talibanom. Leta 1999 je VS ZN zamrznil finančna sredstva Afganistana v tujini in prepovedal zračni promet s to državo.
Najnižje število brezposelnih po letu 1992
06. 07. 2000 13.51
Člani upravnega odbora Zavoda RS za zaposlovanje so na sredini redni seji sprejeli poročilo o izvajanju poslovnega načrta zavoda za obdobje od januarja do maja letos. Generalni direktor zavoda Jože Glazer je poudaril, da je bilo v prvih petih mesecih letos na zavodu v povprečju prijavljenih 110.667 oseb, konec maja pa 104.777, kar je najnižja zabeležena številka registriranih brezposelnih oseb vse od leta 1992. Prav tako pa naj bi po sedanjih kazalcih do konca leta dosegli načrtovani cilj pri posredovanju dela in zaposlili 56.000 brezposelnih oseb.
SNS zahteva sklic izredne seje OMO
06. 07. 2000 11.28
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je danes predsedniku odbora državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) Jelku Kacinu v imenu poslanske skupine SNS poslal zahtevo za sklic izredne seje OMO, na kateri naj bi obravnavali izjave slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta glede sprejemanja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Bizjak obiskal ministra za zdravstvo
04. 07. 2000 17.49
Pri ministru za zdravstvo Andreju Bručanu je bil danes na obisku varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Govorila sta o dosedanjem sodelovanju ministrstva za zdravstvo in urada varuha človekovih pravic, predvsem na področju varovanja pravic bolnikov.
Haider za odpravo sankcij
03. 07. 2000 21.21
Ob začetku francoskega predsedovanja Uniji je avstrijski skrajno desničarski veljak Jörg Haider napovedal, da bo Avstrija blokirala vse letošnje reforme in načrte za razširitev Evropske unije, če ta ne bo odpravila diplomatskih sankcij proti Dunaju.
Protesti ob prireditvi World Gay Pride 2000
02. 07. 2000 20.52
Homoseksualci, zbrani v Rimu na World Gay Pride 2000, so na današnji okrogli mizi, ki jo je organizirala Amnesty International, pozvali k spoštovanju njihovih pravic. Svetovno srečanje homoseksualcev v italijanski prestolnici, ki se je začelo včeraj, so spremljale demonstracije desničarskih skupin, na katerih se je sinoči zbralo kakih 300 nasprotnikov istospolno usmerjenih. Kljub bojazni zaradi za nekatere spornega srečanja pa do spopadov ni prišlo, je danes poročala italijanska televizija.
Prireditelji OI pozabljajo na slepe
01. 07. 2000 15.26
Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyu se bodo morali v kratkem zagovarjati pred odborom za človekove pravice in enakost zaradi domnevnega kršenja pravic slepega uporabnika njihovih spletnih strani na internetu. Avstralec Bruce Maguire se je namreč pritožil, da kljub posebni računalniški opremi za slepe, s katero so mu dosegljive druge spletne strani, ne more doseči del strani olimpijskih iger v Sydneyu.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
30. 06. 2000 21.37
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.
Podpora vnovični izvolitvi Ivana Bizjaka
29. 06. 2000 12.53
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je na izredni seji brez glasu nasprotovanja (15:0) podprla predlog predsednika države Milana Kučana, da državni zbor na položaj varuha človekovih pravic vnovič izvoli Ivana Bizjaka. Šestletni mandat se bo sedanjemu ombudsmanu iztekel 29. septembra letos.
Razprava o zaščitnem zakonu
28. 06. 2000 20.42
Italijanska poslanska zbornica je sinoči zaradi nesklepčnosti prekinila razpravo o globalnem zaščitnem zakonu za slovensko manjšino v Italiji. Poslanci so obdelali prvih sedem členov zakona od skupno 28 in zavrnili večino pripomb desne opozicije. Razprava se bo nadaljevala danes.
Kongres sprejel resolucijo o Sloveniji
28. 06. 2000 11.11
Ameriški kongres je soglasno sprejel resolucijo o Sloveniji, s katero ugotavlja, da bo sprejem Slovenije v polnopravno članstvo transatlantskih in evropskih ustanov pomemben korak k nerazdeljeni, celoviti in svobodni Evropi. Slovenija je z resolucijo dobila pohvalo zaradi partnerstva z ZDA in zvezo NATO. Resolucija je bila najprej soglasno sprejeta v senatu na pobudo republikanca Williama Rotha, nato pa dobila potrditev še v predstavniškem domu.
O ukinitvi sankcij proti Avstriji pozneje
27. 06. 2000 14.27
Štirinajst članic Evropske unije diplomatskih sankcij proti Avstriji, uvedenih zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPOe) v vladi na Dunaju, še ne bo ukinilo, temveč bo o morebitnem takšnem ukrepu presodilo na podlagi poročila o spoštovanju temeljnih vrednot v tej državi. Tako je zapisano v deklaraciji - danes jo objavlja belgijski dnevnik Le Soir -, ki jo o odnosih štirinajsterice z Dunajem pripravlja portugalsko predsedstvo.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Dini v Moskvi
24. 06. 2000 14.04
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini, ki trenutno predseduje ministrskemu svetu Sveta Evrope (SE), se je v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom pogovarjal o razmerah v Čečeniji. Ivanov je zatrdil, da želi Rusija vzdrževati dobre odnose s SE, saj meni, da je ta organizacija zelo pomembna pri izgradnji Evrope brez delitev. Na srečanju je sodeloval tudi generalni sekretar SE Walter Schwimmer, ki se je v zadnjih dveh dneh mudil na severnem Kavkazu. Vodstvo SE naj bi v ponedeljek odgovorilo na zahtevo parlamentarne skupščine SE, da bi Rusijo zaradi kršenja človekovih pravic izključili iz organizacije.
Brejc predstavil načrte ministrstva
23. 06. 2000 19.57
Danes je vizijo dela na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve predstavil novi minister, nekdanji vodja policijske obveščevalne službe, Miha Brejc, ki je zamenjal Antona Ropa. To ministrstvo je po obsegu dela in denarja, ki ga dobi iz proračuna, eno največjih in najpomembnejših.