pravice
Umetna oploditev buri duhove
19. 07. 2000 22.22
V javnosti še vedno odmevajo razprave o predlogu zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve. Svoje nasprotovanje takemu zakonu je ponovno izrazila Slovenska škofovska konferenca, oglasili pa so se tudi socialdemokrati. Poleg tega, da se je po njihovem mnenju problem zdravljenja neplodnosti preveč ''spolitiziral'', nasprotujejo tudi stališču LDS-a, da naj bi imele pravico do umetne oploditve tudi samske ženske.
Evropsko sodišče kaznovalo Turčijo
18. 07. 2000 21.01
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je turške oblasti obsodilo na denarno kazen, ker so omejevale svobodo do izražanja Pelin Sener, lastnici in urednici revije, ki je objavila prokurdski članek. Senerjeva, ki trenutno živi v Nemčiji, naj bi za duševne bolečine in materialno škodo prejela odškodnino v višini 6100 evrov.
Nove polemike o lipicancih
18. 07. 2000 20.51
Društvo prijateljev Lipice je danes sporočilo, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo osnutek dvostranskega meddržavnega sporazuma o lipicancih, ki naj bi ga minister Ciril Smrkolj v kratkem podpisal z avstrijskim kmetijskim ministrom Wilhelmom Moltererjem. ''Če bo ta sporazum podpisan, si bo Slovenija po lastni krivdi dokončno zapravila vsakršno možnost, da bi v mednarodnih razmerjih uveljavila svoje zgodovinsko izpričane pravice do lipicancev,'' sta v sporočilu, ki ga je društvo naslovilo tudi na predsednika republike Milana Kučana, premiera Andreja Bajuka in državni zbor, zapisala Boris A. Novak in France Bučar.
Neskladnost 17. člena ZEVP z ustavo
15. 07. 2000 16.49
Ustavno sodišče je v najnovejši, 64. številki Uradnega lista objavilo odločbo o ugotovitvi neskladnosti zakona o evidenci volilne pravice (ZEVP) oz. njegovega 17. člena z ustavo. Po mnenju ustavnih sodnikov je v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, to, da ZEVP ne ureja stalne evidence volilne pravice volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v tujini.
DZ noveliral zakon o denacionalizaciji
13. 07. 2000 15.30
Državni zbor je podprl novelo zakona o denacionalizaciji po skrajšanem zakonodajnem postopku. Spremembe in dopolnitve zakona, kot je pojasnila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Nives Marinšek, pomenijo uskladitev z odločbo ustavnega sodišča oz. z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev.
Odzivi na zaščitni zakon
13. 07. 2000 12.29
Rudi Pavšič in Sergij Pahor, predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, sta se pozitivno odzvala na sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici.
Zakon o popisu prebivalstva
12. 07. 2000 13.24
Odbor DZ za znanost in tehnologijo bo državnemu zboru predlagal, naj sprejme zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2001 po hitrem postopku, ki je sicer uvrščen na dnevni red včeraj začete 52. izredne seje DZ. Člani odbora so danes še potrdili nekaj amandmajev k zakonu, ki jih je predlagala vlada, načrtovani popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v prihodnjem letu pa bo prvi, ki bo izveden v samostojni Sloveniji. Zakon ureja priprave, organizacijo in izvajanje popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Sloveniji leta 2001, poleg tega tudi določa organe, pristojne za izvedbo popisa in ureja pravice ter obveznosti udeležencev popisa, varstvo osebnih podatkov zbranih s popisom, objavljanje rezultatov popisa in financiranje popisa.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Sprejet zakon o ustavni zaščiti manjšin
08. 07. 2000 09.37
Poslanci avstrijskega parlamenta so včeraj na svoji zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami soglasno sprejeli zakon o ustavni zaščiti v Avstriji živečih manjšin: romske, slovenske, slovaške, češke, hrvaške in madžarske. Gre za pomemben zakonski dokument, ki je na parlamentarno potrditev čakal celo desetletje in bo manjšinam zagotavljal vse narodnostne pravice, ki so sicer že zapisane v Avstrijski državni pogodbi.
Ombudsman sprejel Pogorevca
07. 07. 2000 11.28
Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je na predstavitveni obisk danes sprejel generalnega direktorja policije Marka Pogorevca s sodelavci. Bizjak je predstavnikom vodstva slovenske policije predstavil nekatere ugotovitve in opozorila, ki se nanašajo na delovanje policije. Predvsem je omenil pritožbe na račun učinkovitosti policije pri zagotavljanju varnosti oseb in njihovega premoženja, vprašanje izvajanja pravilnika o policijskih pooblastilih in potrebo po kvalitetnem in preglednem pritožbenem postopku znotraj policije ter vprašanje postopka pri odrejanju pridržanja in razmer, v katerih se pridržanje izvaja, so sporočili iz urada varuha človekovih pravic.
Haider nezaželen v Münchnu
05. 07. 2000 19.57
Nekdanji predsednik Avstrijske svobodnjaške stranke in koroški dežalni glavar Jörg Haider je v bavarski prestolnici nezaželen, je danes sklenilo vodstvo mestnega sveta v Münchnu, v katerem imata večino Nemška socialdemokratska stranka (SPD) in Zeleni. V odločitvi so še zapisali, da Haiderju ne smejo dati možnosti za javno nastopanje.
Snemanje glasbe z interneta ni nelegalno!
05. 07. 2000 12.48
Napster, ki ga ameriška glasbena industrija toži, ker naj bi s svojim programom omogočil nelegalno razpečevanje glasbenih datotek formata MP3, je pred kratkim v svoje odvetniške vrste dobil Davida Boisa, ki je v 80. letih v protimonopolnem procesu uspešno obranil IBM, dejaven pa je bil tudi v procesu proti Microsoftu. Investicija v odvetniško znanje se je očitno izplačala, saj je Bois že našel rešitev. Snemanje glasbe z interneta in njeno izmenjavanje ni nelegalno, dokler se te dejavnosti ne opravljajo s komercialnimi nameni. Še več, Bois je ugotovil, da glasbene založbe izkoriščajo svojo moč in omejujejo nov distribucijski kanal, s čimer po nekem manjšem zakonu izgubijo avtorske pravice nad skladbami v svoji lasti. Omenjeni zakon določa, da če avtorske pravice izkoriščaš tako, da omejuješ konkurenco, izgubiš. Na Napsterjevi strani je tudi statistika, katere ugotovitve kažejo, da se je povečala prodaja CD-jev s skladbami, ki so se razpečevale s pomočjo Napsterjevega programa. Kar 70 odstotkov uporabnikov Napsterjevih programov si je izmenjavalo datoteke MP3, da so se tako seznanili z novim albumom, ki so ga nato tudi kupili.
Neodvisno sodstvo
04. 07. 2000 18.21
Leto dni po tem, ko nas je obiskal ameriški predsednik Clinton, Slovenija gosti enega najuglednejših predstavnikov ameriškega sodstva vrhovnega sodnika Anthonya M. Kennedyja. Kennedy se je z ameriškim zveznim sodnikom Richardom G. Stearnsom danes udeležil okrogle mize z naslovom <I>Univerzalni vidiki neodvisnosti sodstva</I>. Kako doseči neodvisnost sodstva sta se danes, skupaj s slovenskimi uglednimi pravniki spraševala Kenenedy in Stears. Po mnenju zveznega sodnika je ključna beseda transparentnost, državljani pa morajo razumeti, da sodniki niso samo zato, da ščitijo njihove pravice. Javnost mora zaupati sodnikom tudi takrat, ko njihove odločitve niso najbolj priljubljene, je prepričan Kennedy. Problem ameriškega sodnega sistema pa je, da nimajo vsi sodniki trajnega mandata, tako kot v Sloveniji in imajo zato nekateri velike težave pri ponovni izvolitvi.
Obletnica sprejema Deklaracije o suverenosti RS
02. 07. 2000 16.12
Danes, 2. julija, mineva deset let odkar je slovenska skupščina leta 1990 sprejela Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, s katero je določila enoletni rok za sprejem nove ustave. Hkrati je naložila vladi, da do septembra ugotovi, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne bodo več veljavni. Obenem je tudi razpustila oziroma odpoklicala slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Nadaljevanje sankcij proti Avstriji?
02. 07. 2000 11.39
Francoski premier Lionel Jospin je sinoči pred kakimi 400 mladimi evropskimi socialisti - ti so se na pobudo francoske Socialistične stranke in Stranke evropskih socialistov (PSE) zbrali blizu Pariza - zatrdil, da bo Francija med svojim predsedovanjem EU ohranila diplomatske sankcije ostalih 14 članic EU proti Avstriji.
Prireditelji OI pozabljajo na slepe
01. 07. 2000 15.26
Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyu se bodo morali v kratkem zagovarjati pred odborom za človekove pravice in enakost zaradi domnevnega kršenja pravic slepega uporabnika njihovih spletnih strani na internetu. Avstralec Bruce Maguire se je namreč pritožil, da kljub posebni računalniški opremi za slepe, s katero so mu dosegljive druge spletne strani, ne more doseči del strani olimpijskih iger v Sydneyu.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
30. 06. 2000 21.37
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.
Zdolšek se je pritožil
30. 06. 2000 16.15
Odvetnik Stojan Zdolšek, ki je včeraj prejel negativno odločitev ljubljanskega vrhovnega sodišča o izdaji začasnih odredb v primeru Telekom, se je na omenjeno odločitev sodišča pritožil. Kot navaja v svoji pritožbi, se s sklepi sodišča o pravni problematiki ničnosti sklepov strinja, meni pa, da sodišče prve stopnje le nima povsem prav. ''Predlagane začasne uredbe ni mogoče izdati zaradi identičnosti tožbenega zahtevka s predlogom,'' v pritožbi pojasnjuje Zdolšek in dodaja: Pravno stališče, da vsebina začasne odredbe v nobenem primeru ne sme biti enaka tožbenemu zahtevku, ni v skladu z ustavno zahtevo po zagotovitvi učinkovitosti pravice do sodnega varstva.
Sodišče zavrnilo Zdolškov predlog
30. 06. 2000 08.28
Ljubljansko okrožno sodišče je zavrnilo predlog odvetnika Stojana Zdolška za izdajo začasne odredbe v zvezi z imenovanjem novega predsednika uprave Telekoma Slovenije Marjana Podobnika. Zdolšek je namreč zoper imenovanje Podobnika vložil tožbo, do končne razsodbe pa predlagal, naj Telekom še naprej vodi Peter Tevž.
Boj proti trgovini z ženskami in otroci
30. 06. 2000 07.50
Več kot 24 predstavnic iz Srednje in Vzhodne Evrope se je na pobudo Sveta Evrope včeraj zbralo v Atenah, kjer so sodelovale na mednarodnem seminarju za boj proti trgovini z ženskami in otroci, ki na tem območju predstavlja velik problem. Namen seminarja je preučiti možnosti, kako ustrezno ovrednotiti vlogo in pomen žensk v družbi in s tem preprečiti trgovino z njimi.
Vrhovno sodišče ZDA potrdilo pravico do splava
29. 06. 2000 22.36
Vrhovno sodišče ZDA je v sredo s tesno odločitvijo 5:4 zanikalo pravico posameznim zveznim državam, da prepovedo določene vrste posegov za umetno prekinitev nosečnosti. Vrhovno sodišče je kot neustavnega razglasilo zakon zvezne države Nebraske, ki prepoveduje poseg ''splav ob delnem porodu'', ki v ZDA dviga veliko prahu, ker se uporablja v poznih obdobjih nosečnosti. S tem je hkrati razveljavilo vse zakone v zvezi s prepovedmi določenih vrst splavov v 30 zveznih državah in pomagalo predsedniku Billu Clitnonu, ki je doslej že dvakrat dal veto na poskuse republikanskega kongresa, da na zvezni ravni prepove splav ob delnem porodu (Partial Birth Abortion).
Ukrepi EU proti Avstriji ostajajo
29. 06. 2000 16.55
Dvostranski ukrepi 14 držav Evropske unije proti Avstriji zaenkrat ostajajo v veljavi, je danes v Lizboni sporočil portugalski premier in predsedujoči EU Antonio Guterres in napovedal, da naj bi prdsednik Evropskega sodišča za človekove pravice imenoval tri osebe, ki bodo ''proučile zavezanost avstrijske vlade skupnim evropskim vrednotam, vključno s pravicami manjšin, beguncev in priseljencev''.
Chirac za osamitev Dunaja
28. 06. 2000 08.18
Francoski predsednik Jacques Chirac je ob koncu dvodnevnega obiska v Nemčiji zatrdil, da ni spremenil svojega mnenja o sankcijah, ki jih je 14 držav EU februarja uvedlo proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov v novi vladi. Po njegovih besedah Francija med svojim predsedovanjem EU, ki se začne 1. julija, ne bo ravnala drugače kot njena predhodnica Portugalska.
Bela hiša za omilitev sankcij
28. 06. 2000 07.27
Bela hiša je včeraj sporočila, da je pripravljena podpreti predlog zakona o omilitvi ameriških gospodarskih sankcij proti Kubi, ki je trenutno v proceduri v predstavniškem domu ameriškega kongresa. Poslanci predstavniškega doma so namreč danes dosegli načelno soglasje o omilitvi sankcij, ki veljajo že 40 let. Predlog zakona, ki dovoljuje izvoz hrane in zdravil na Kubo, o katerem so se danes načelno dogovorili, morata obravnavati še oba domova kongresa.
O ukinitvi sankcij proti Avstriji pozneje
27. 06. 2000 14.27
Štirinajst članic Evropske unije diplomatskih sankcij proti Avstriji, uvedenih zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPOe) v vladi na Dunaju, še ne bo ukinilo, temveč bo o morebitnem takšnem ukrepu presodilo na podlagi poročila o spoštovanju temeljnih vrednot v tej državi. Tako je zapisano v deklaraciji - danes jo objavlja belgijski dnevnik Le Soir -, ki jo o odnosih štirinajsterice z Dunajem pripravlja portugalsko predsedstvo.
Podelili nagrado Globo d'Oro
27. 06. 2000 12.47
Filmsko nagrado Globo d'Oro, ki jo podeljuje Foreign Press Association, je letos dobil film Marca Bechisa Garage Olimpo, ki je prejel tudi nagrado za najboljši scenarij in stransko žensko vlogo. Film govori o mladi ženski, ki so jo zlorabljali in mučili med vladavino vojaške hunte v Argentini v 70. letih. Kar se je pred 20 leti zgodilo v Argentini, se na žalost še danes dogaja marsikje po svetu, je na podelitvi v rimskem studiu Cinecitta dejal Bechis. Leo Gullotta, ki je prejel nagrado za najboljšo moško vlogo v filmu Un oumo per bene, je svojo nagrado posvetil borcem za človekove pravice. Strokovna žirija, sestavljena iz tujih novinarjev, ki delujejo v Italiji, je nagrado za življenjsko delo podelila režiserju Bernardu Bertolucciju.
Ministrstvo za zdravstvo predstavilo naloge
27. 06. 2000 08.04
Na Ministrstvu za zdravstvo so včeraj predstavili prednostne naloge novega kabineta ministra za zdravstvo Andreja Bračuna.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Množični shod homoseksualcev
24. 06. 2000 16.41
Kakšnih 400.000 lezbijk in gejev se je danes zbralo na berlinskih ulicah v spomin na dogodke iz ulice Christopher v New Yorku leta 1969, ko so se tamkajšnji homoseksualci spopadli s policijo.