pravno
Ustanovili strokovno posvetovalno skupino
13. 10. 2000 00.00
Minister za šolstvo in šport Lovro Šturm je danes sprejel sklep o ustanovitvi strokovno posvetovalne skupine za prehod iz osnovne v srednjo šolo, ki bo med drugim oblikovala tudi merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednjo šolo. Ukrepi ministrstva zagotavljajo, do bodo konec letošnjega šolskega leta vsi učenci dobili pravno veljavna spričevala, na današnji novinarski konferenci pa je predstavil tudi rokovnik za vpis učencev v srednje šole za naslednje šolsko leto, ki več ne predvideva eksternega preverjanja znanja.
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Vlada je ravnala odgovorno
13. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade se je danes odločil, da bo v Državni zbor poslal predlog za razrešitev finančnega ministra Zvonka Ivanušiča. Državna sekretarka Romana Logar pa je sprejela dokument, s katerim ji minister za finance odvzema del pooblastil. Na očitke državne sekretarke se je oglasil še razrešeni direktor Davčne uprave (DURS) Stojan Grilj.
BS ne spoštuje zakona?
12. 10. 2000 00.00
Guverner in svet Banke Slovenije (BS) sta s stališči in ukrepi v zvezi z Nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS) v BS pripeljala prav določeno politiko in to bolj kot katerikoli zakon, ki ga je sprejel državni zbor, čeprav sta večkrat izrecno poudarila, da nasprotujeta vmešavanju politike v Banko Slovenije, sta v sporočilu za javnost zapisala kandidata LDS na volitvah za poslanca DZ Pavle Gantar in Janez Kopač.
Desinger v Varšavi
11. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se od danes do petka,13. oktobra, v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
Deisinger v Varšavi
10. 10. 2000 00.00
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mitja Deisinger, se v času od 11. do 13. oktobra v Varšavi udeležuje 6. srečanja predsednikov evropskih vrhovnih sodišč.
Španci protestirali proti terorizmu
10. 10. 2000 00.00
Več tisoč Špancev se je odzvalo pozivu številnih mirovniških organizacij, naj se opoldne pred pogrebom glavnega tožilca andaluzijskega vrhovnega sodišča Luisa Portera, ki je bil ubit v ponedeljkovem terorističnem napadu v Granadi, zberejo pred mestnimi hišami in drugimi institucijami, in z mirnimi demonstracijami izrazijo protest proti nasilju. Policija odgovornost za umor pripisuje baskovski teroristični organizaciji ETA. V Madridu so se tako zbrali sodniki generalnega sveta za pravosodje, nadzornega organa sodnikov, ki so v sporočilu za javnost izrazili zaupanje v pravno državo, katere poroki so sodniki in tožilci. Pred kongresom pa so se zbrali tudi poslanci španskega parlamenta.
Razrešitev Stojana Grilja je nezakonita
07. 10. 2000 00.00
Minister za finance Zvonko Ivanušič je zatrdil, da ni predlagal in se ni strinjal z razrešitvijo direktorja Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Stojana Grilja, saj je pri obravnavi poročila o uspešnosti in poslovanju DURS ugotovil tudi pozitivne lastnosti in uspehe davčne uprave. Ivanušič je še povedal, da je bilo glasovanje o razrešitvi opravljeno brez njegovega soglasja, zato je sejo vlade zapustil takoj po opravljenem glasovanju, meni pa, da je bila razrešitev nezakonita.
Beograd dobil novega župana
06. 10. 2000 00.00
Davi je v prestolnici Srbije in Jugoslavije konstituiran novi mestni svet in izvoljen novi beograjski župan, sočasno pa je napovedana čimprejšnja ustanovitev kriznega štaba, ki naj bi poskrbel, da bi prehodno obdobje minilo s čim manj problemi, ki sicer spremljajo podobne državne preobrate.
Gaber kritično o šolskem ministrstvu
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je na včerajšnji novinarski konferenci LDS ocenil, da želi sedanja ekipa šolskega ministrstva (MŠŠ) z "okrnitvijo dobre podobe ljudi prejšnje ekipe MŠŠ" doseči dodatne točke v predvolilnem obdobju. "To je smešen pristop," je dejal Gaber in dodal, da na MŠŠ uporabljajo pravo za dnevnopolitične potrebe, in sicer na način, da dobre vsebinske rešitve na področju šolstva in športa izpodbijajo s pravnimi argumenti. Na MŠŠ po Gabrovem mnenju delujejo tako na tistih področjih šolstva in športa, kjer jih posamezni deli niso všeč in bi jih želeli urediti drugače, in tam, kjer do posameznih ljudi gojijo osebne zamere. Ker zaradi nasprotovanja javnosti ne uspejo uveljaviti sprememb v šolstvu in športu, želijo vsebinsko dobre rešitve pravno izpodbijati, je dejal Gaber.
MOL bo najverjetneje tožila vlado
05. 10. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik je izrazila presenečenje nad sklepom vlade, s katerim je ta razrešila vse člane nadzornega odbora v ljubljanski termoelektrarni-toplarni. Kot je pojasnila na novinarski konferenci, dogovor med MOL in državo predvideva, da dva člana nadzornega odbora predlaga MOL, kar so na ljubljanski občini izpolnili, to pa je potrdila tudi prejšnja vlada. Sedanja vlada MOL o razrešitvi ni obvestila, čeprav je bila razrešitev izvršena že pred časom. "Po naši oceni je vlada s tem storila pravno-formalno napako, zato se bomo najverjetneje odločili za tožbo vlade," je povedala ljubljanska županja.
Mercator in Potrošnik o prevzemu
04. 10. 2000 00.00
Že v sredini julija je Mercator d.d. objavil, da je s celjsko trgovsko družbo Potrošnik d.d. in njenim večinskim lastnikom podjetjem A Finigom iz Velenja podpisal pogodbo o obvladovanju. S tovrstno pogodbo se pravno in ekonomsko samostojni družbi povežeta v pogodbeni koncern. Ena družba se podredi vodenju druge družbe, v omenjenem primeru se je celjski Potrošnik podredil Mercator. Vodenje družbe ostaja v rokah odvisne družbe, uprava pa mora voditi družbo po volji druge družbe oz. ravnati tako, kot zahteva poslovodstvo druge družbe. Že takrat so se pojavile govorice, da je (bo) A Fining prodal delnice Potrošnika Mercatorju.
Peterle pisal Kučanu
04. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je danes predsedniku Milanu Kučanu poslal pismo, v katerem ga ponovno poziva, naj "v skladu z nedvoumno dikcijo 46. člena zakona o zunanjih zadevah podpiše ukaze o odpoklicu" veleposlanikov "in tako vzpostavi zakonito stanje," so sporočili iz MZZ.
ZLRP o uresničevanju zakona
13. 09. 2000 00.00
Doslej rešenih 50 odstotkov vloženih zahtevkov za denacionalizacijo pomeni za pravno državo enega njenih največjih neuspehov, poudarjajo v Združenju lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (ZLRP) ob deveti obletnici uveljavitve zakona o denacionalizaciji, ki bo decembra letos.
Kučan pisal Klestilu
05. 09. 2000 00.00
V zvezi z izjavami kanclerja Schüssla 2. septembra 2000 ob slovenski meji je predsednik Milan Kučan poslal pismo avstrijskemu kolegu Thomasu Klestilu, ki ga je veleposlanik RS na Dunaju danes izročil kabinetu predsednika Avstrije. Predsednik Kučan je v pismu izrazil presenečenje nad izjavami avstrijskega kanclerja, da nikoli ni prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije. Temu se pridružujejo tudi izjave drugih predstavnikov vlade in nekaterih strank, ki jih je razumeti kot poskuse spreminjanja zgodovine. Vse to močno rahlja dobre sosedske odnose, za katere sta si oba predsednika prizadevala in za katere je potrebna tudi urejenost zadev, ki so podedovane iz preteklosti.
Ustanovitev Progresivne stranke
03. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je bil v Kropi ustanovni sestanek Progresivne stranke (PS), na katerem so sprejeli program in statut stranke in izvolili štiri člane izvršilnega odbora. Za predsednika stranke je bil izvoljen slovenski znanstvenik, fizik dr.
Italija uvedla posebne vizume
01. 09. 2000 00.00
Odnosi z Avstrijo bi morala biti tudi osrednja točka današnje seje slovenske vlade, a so obravnavo te problematike prestavili za teden dni. Naša druga soseda, Italija pa je včeraj uvedla posebne vizume za nekatere slovenske državljane. Omejitev vstopa velja le za podjetja ali posameznike, ki se v Italiji ukvarjajo s pridobitveno dejavnostjo.
Šturm zanika očitke
26. 08. 2000 00.00
Do včeraj je morala nacionalna komisija za uvajanje in spremljanje prenove šolstva ministru Šturmu predati poročilo o svojem delu. Komisija je poročilo, dolgo kar šesto strani predala, čeprav se njeni člani sprašujejo, zakaj Šturm od njih sploh zahteva poročilo o delu, ki ga, po ministrovem mnenju, ne bi smeli opravljati. Ker je minister javno izjavil, da komisija ni naredila tega, za kar je bila plačana in da njihovo delo ni kakovostno, predvsem pa zato, ker je ocenjeval delo oziroma poročilo, ki ga sploh še ni videl, predsednik komisije Janez Justin meni, da bi moral Šturm odstopiti.
Novela zakona o političnih strankah
22. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem bo stopila v veljavo novela zakona o političnih strankah, ki ga je DZ sprejel na junijski seji. Vlada je v noveli predvsem upoštevala odločbo ustavnega sodišča, ki je med drugim ugotovilo, da je omejevanje financiranja političnih strank iz državnega proračuna zgolj na parlamentarne stranke v nasprotju z ustavo. Ocenilo je tudi, da mora država z določitvijo načina financiranja političnih strank iz državnega proračuna zagotavljati enakopraven položaj tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih strank.Vlada je s spremembo 23. in 26. člena zakona upoštevala odločbo ustavnega sodišča, s tem da je pri določitvi financiranja političnih strank iz sredstev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti odpravila razlikovanje med strankami, ki so na volitvah uspele, in tistimi, ki so sicer kandidirale svoje kandidate, pa na volitvah niso uspele. Pri tem je kriterij za pridobitev sredstev vezan na udeležbo strank na volitvah in na pogoj, da so stranke na volitvah dobile določeno podporo volilcev, to se pravi najmanj en odstotek glasov v državi ob pogoju, da je stranka kandidirala v najmanj 3/4 volilnih enot za volitve v DZ in dobila 50 odstotkov glasov, potrebnih za pridobitev enega mesta v občinskem svetu.
Dražje sodne takse
22. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem začne veljati novela novela zakona o sodnih taksah, ki jo je sprejel državni zbor na julijski seji. Novela pomeni uskladitev zakona z odločbo ustavnega sodišča ter obenem tudi zvišanje taks v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, ter manjše spremembe v zadevah upravnega spora, ločeno posebej za zadeve socialnega varstva, kjer se takse znižujejo, ter posebej za ostale zadeve upravnega spora. Po novem bo potrebno na področju kazenskih zadev za takso za vlogo namesto dosedanjih 4500 tolarjev plačati 7500 tolarjev, za odločbo in za pravno sredstvo pa namesto dosedanjih 7500 tolarjev 12.000 tolarjev. Taksi za tožbo in za sklep v sporih zaradi motenja posesti znašata po 15.000 tolarjev. V postopkih upravnega spora pa se višina takse za tožbo zvišuje kar za 166 odstotkov, in sicer s 4500 na 12.000 tolarjev, medtem ko se taksa za tožbo v zadevah socialnega varstva zmanjšuje za 17 odstotkov na 3750 tolarjev, enako vsoto bo potrebno plačati za takso za pravno sredstvo v zadevah socialnega varstva, kar pomeni 37,5-odstotno znižanje višine takse. Kar za 500 odstotkov se bo zvišala taksa za pravno sredstvo, ki odslej namesto 6000 znaša 30.000 tolarjev, po 25 odstotkov pa se zvišata taksi za odločbo kakor tudi za tožbo v zadevah socialnega varstva - za prvo bo treba odšteti 15.000 tolarjev (prej 12.000), za drugo 3750 tolarjev (prej 3000 tolarjev).
Varčnost šolskega ministrstva
16. 08. 2000 00.00
Med ministrstvi, ki so finančnemu ministru Zvonku Ivanušiču sporočili svoje varčevalne ukrepe v okviru letošnje proračunske porabe, je tudi eden od večjih proračunskih porabnikov - Ministrstvo za šolstvo in šport. Kot je na novinarski konferenci pojasnil šolski minister Lovro Šturm, naj bi ta vladni resor, ki ga vodi, privarčeval nekaj več kot 353 milijonov tolarjev. V ministrstvu bodo varčevali "na raznih postavkah", za katere so predstavniki javnih zavodov na sestanku s Šturmom povedali, da jih letos zaradi različnih razlogov ne bodo realizirali. Enako velja tudi za samo ministrstvo, je še zatrdil minister Šturm.
Delo PIC-a v prvem polletju
14. 08. 2000 00.00
Neprofitni Pravno informacijski center (PIC) v Ljubljani je v letošnjem šestmesečnem obdobju obravnaval 1753 vlog, od tega jih je uspešno rešil 1368, in sicer predvsem s področja delovnega in socialnega prava, družinskega prava, človekovih pravic ter stanovanjskega prava. Ukvarjali pa so se tudi s problematiko tujcev, beguncev, državljanstva, varstvom okolja in urejanjem prostora, statusnim pravom, ugovorom vesti vojaških dolžnosti ter pravom in kulturo. PIC je leta 1998 ustanovilo sedem nevladnih organizacij, s ciljem nudenja brezplačne pravne pomoči primarno nevladnim organizacijam, vendar so zaradi velikega povpraševanja svoje delovanje usmerili tudi na pomoč socialno ogroženim posameznikom, je za STA povedal vodja PIC Primož Šporar. Omenjeni center opravlja zlasti svetovalno preventivno dejavnost in pravno pomoč za mirno rešitev spora.
''Pravila niso bila kršena''
04. 08. 2000 21.19
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je zavrnila pritožbo Južne Afrike v zvezi s sporno nemško pridobitvijo organizacije svetovnega prvenstva 2006. Izvršni odbor FIFA je svojo odločitev pojasnil s tem, da v izboru 6. julija letos pravila niso bila pravno kršena, kar je potrdil tudi predsednik FIFA Joseph Blatter.
V Celju ponovni razpis za gradnjo
04. 08. 2000 11.57
V Uradnem listu RS je znova objavljen razpis celjskega stanovanjskega sklada za gradnjo 64-stanovanjskega bloka na Dolgem polju v Celju, saj je prvi razpis državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil zaradi ugotovljenih pravno formalnih nepravilnosti v postopku 13. julija letos razveljavila. Kot je povedal direktor Stanovanjskega sklada Celje Slavko Sotlar, so v ponovnem razpisu, ki ga je pregledala tudi državna revizijska komisija, kriteriji in merila za izbor gradbenika natančneje opredeljeni.
Janša o spremembi ustave
04. 08. 2000 00.00
V SDS ocenjujejo, da je s spremembo ustave v Sloveniji nastala navidezna demokracija, v kateri so nekatere pravice, ki so sicer zapisane v ustavi in s tem pravno-formalno zagotovljene, v praksi neuresničljive.
Vojaški duhovnik - nov poklic v Slovenski vojski
03. 08. 2000 15.05
V okviru ministrstva za obrambo (MORS) deluje skupina, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila sistemskopravno podlago za vpeljavo duhovne oskrbe v Slovensko vojsko (SV). Poleg ZRJ in Albanije je namreč Slovenija ena od redkih držav, ki še ni uredila področja duhovne oskrbe v svoji vojski, je povedal tiskovni predstavnik MORS Tadej Burgar. Po njegovih besedah omenjeno področje, ki sodi v sklop temeljnih človekovih pravic, nezadovoljivo ureja t.i. navodilo o uresničevanju pravic vojaških obveznikov med opravljanjem vojaške službe do izpovedovanja vere iz leta 1992.
Referendum o jedrski elektrarni zavrnjen
26. 07. 2000 21.27
Češka vlada je na današnji seji po pričakovanjih zavrnila predlog skupine poslancev za razpis referenduma o jedrski elektrarni Temelin. Vlada je pojasnila, da imajo državljani sicer pravico, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, vendar pa je težko sprejeti možnost razpisa referenduma o elektrarni, ki je tik pred začetkom obratovanja, so svojo odločitev utemeljili ministri. Temelin naj bi priključili v omrežje maja 2001. Sklic referenduma o jedrski elektrarni Temelin je zahtevalo več čeških okoljevarstvenih gibanj, ki so v ta namen oblikovali peticijo s 150.000 podpisi.
Nove polemike o lipicancih
18. 07. 2000 20.51
Društvo prijateljev Lipice je danes sporočilo, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo osnutek dvostranskega meddržavnega sporazuma o lipicancih, ki naj bi ga minister Ciril Smrkolj v kratkem podpisal z avstrijskim kmetijskim ministrom Wilhelmom Moltererjem. ''Če bo ta sporazum podpisan, si bo Slovenija po lastni krivdi dokončno zapravila vsakršno možnost, da bi v mednarodnih razmerjih uveljavila svoje zgodovinsko izpričane pravice do lipicancev,'' sta v sporočilu, ki ga je društvo naslovilo tudi na predsednika republike Milana Kučana, premiera Andreja Bajuka in državni zbor, zapisala Boris A. Novak in France Bučar.
Slovenija in Hrvaška še ta mesec o NEK
16. 07. 2000 14.46
Minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen se je odločil nadaljevati zastala pogajanja za sklenitev slovensko-hrvaškega sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško (NEK). V prostorih ministrstva se bo jutri sestal z vodjo slovenske pogajalske skupine za sklenitev omenjenega sporazuma Urošem Koržetom, direktorjem NEK Stanetom Rožmanom in državnim sekretarjem za energetiko Severinom Maffijem. Kot so potrdili v kabinetu ministra, bodo s tem stekle operativne priprave za nadaljevanje pogajanj v zvezi s krško nuklearko, ta tema pa bo na dnevnem redu prvega srečanja ministra Zagožna s hrvaškim kolegom Gorankom Fižulićem, do katerega naj bi prišlo še ta mesec.
Volilni sistem je neveljaven
14. 07. 2000 14.28
Vlada je včeraj med razpravami o nastalih razmerah v zvezi z jesenskimi volitvami in predlogom, ki ga je poslala v DZ za spremembo ustave, ki naj bi omogočil izvedbo alternativnega referenduma, na katerem bi se lahko volilci odločali ali za dvokrožni večinski volilni sistem ali proporcionalni sistem, ugotovila, da zaradi neizvršitve referendumske volje Slovenija še vedno nima uzakonjenega volilnega sistema, ki bi omogočal izvedbo jesenskih volitev. Po mnenju vlade bi izvedba volitev po obstoječem zakonu o volitvah v DZ pomenila neposredno nasprotje z odločitvijo, sprejeto na referendumu in odločbo ustavnega sodišča. Poslanci so z 68 glasovi že tudi sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo slovenske ustave, vlada pa je sprejela tudi poseben sklep, da zaprosi komisijo Sveta Evrope za demokratizacijo skozi pravo, da na podlagi evropskih meril varovanja človekovih pravic in svoboščin preuči in oceni, ali bi bile letošnje volitve v DZ, ki bi bile izvedene na podlagi izida referenduma in ustavni sodbi nasprotnega volilnega zakona ustavno-pravno legitimne ter ali bi bilo v skladu z evropsko pravno tradicijo možno izvesti parlamentarne volitve na podlagi volilnega zakona, ki bi sicer nasprotoval izidu referenduma in ustavni sodbi, vendar bi bil pravno utemeljen npr. z revizijo ustavne odločbe o volitvah v DZ.