predsedniki vlad

Ocena Bruslja: Ukrajina potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje podpore

17. 11. 2025 17.27

Ukrajina potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje podpore, da se bo prihodnje leto lahko branila pred rusko agresijo in da bo država še naprej delovala, je navedla Evropska komisija. Ob tem je članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko unija zagotovila potrebna sredstva.

Voditelji poudarili pomen obrambe vseh meja EU

23. 10. 2025 07.24

Voditelji držav članic EU so na zasedanju v Bruslju poudarili pomen obrambe vseh meja unije, pri čemer je treba prednostno obravnavati grožnje na vzhodu Evrope. Pri krepitvi obrambnih zmogljivosti se je treba osredotočiti predvsem na sisteme protidronske zaščite in zračne obrambe, so dodali. Slovenski premier Robert Golob se zaradi bolezni srečanja ni udeležil. Kot so zapisali v njegovem kabinetu, ga je v Belgiji nadomeščal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Slovenija bo za Ukrajino kupovala ameriške rakete zemlja-zrak

13. 10. 2025 18.05

Slovenija ima kredibilen načrt zviševanja proračunskih izdatkov za obrambo in varnost, je generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte na Brdu pri Kranju poudaril ob srečanju s predsednikom vlade Robertom Golobom, ki je napovedal, da bo Slovenija za Ukrajino kupovala ameriške rakete zemlja-zrak. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je kasneje z Ruttejem spregovorila o krepitvi obrambnih izdatkov zaveznic, vojni v Ukrajini in razmerah na Zahodnem Balkanu. Poudarila je pomen obrambnih sposobnosti in odpornosti v času zahtevnih varnostnih izzivov.

EU in Slovenija za uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini

10. 10. 2025 15.41

Slovenija po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča tako kot večina drugih držav članic podpira uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini. Vendar pa bo treba pred tem odgovoriti še na "vrsto kompleksnih pravnih vprašanj", je Boštjančič povedal ob robu zasedanja finančnih ministrov EU v Luxembourgu.

Zelenski: Rusija lahko zračni prostor krši kjer koli v Evropi

02. 10. 2025 08.11

Rusija lahko zračni prostor krši kjer koli v Evropi, je danes ob začetku zasedanja Evropske politične skupnosti v Københavnu v luči nedavnih vdorov ruskih dronov oziroma letal v zračne prostore več vzhodnoevropskih držav poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Meni, da je treba vzpostaviti dronski zid za celotno Evropo.

Skrivnostni droni nad nemško bolnišnico, rafinerijo nafte, vojaško ladjedelnico

01. 10. 2025 17.47

Potem ko so minuli teden nad nemško zvezno deželo Schleswig-Holstein opazili večje število skrivnostnih dronov, je nemška vlada sporočila, da je njihova kritična infrastruktura vsak dan resno ogrožena. Brezpilotne letalnike so namreč zaznali nad bolnišnico, elektrarno, rafinerijo nafte in vojaško ladjedelnico. Nemčija ob tem s prstom kaže na Moskvo, čeprav še ni predstavila prepričljivih dokazov, da za nedavnimi incidenti stoji Rusija.

Dron je bil tako blizu, da se ga je videlo iz kontrolnega stolpa

01. 10. 2025 09.08

V bližini letališča Bronnoysund so znova opazili dron, ki je po poročanju norveških medijev letel tako blizu, da so ga videli iz kontrolnega stolpa. Norveški policisti osebe, ki je upravljala letalnik, sicer niso uspeli izslediti. Ne gre pa za prvi takšen primer na območju tega letališča.

V ospredju Palestina: protestniki 'zavzeli' jezero, čoln pregnala Policija

01. 09. 2025 13.26

Zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednica Nataša Pirc Musar sta ob začetku jubilejnega 20. strateškega foruma na Bledu izpostavili, da se svet sooča s številnimi krizami in izzivi, ter se zavzeli za krepitev demokratičnih načel, diplomacije, človečnosti in vladavine prava. Pri tem mora vidnejšo vlogo po njunem mnenju prevzeti enotna Evropa. Propalestinski protestniki pa so ob robu opozarjali na genocid v Gazi, Evropi pa očitali sokrivdo. Od evropskih voditeljev so zahtevali ukrepanje. Fajonova je dejala, da si želi mirnih protestov brez žalitev, priznava pa, da bi EU lahko naredila več.

Golob do sredine julija pričakuje ukrepanje EU proti Izraelu

26. 06. 2025 15.14

Voditelji držav članic EU zasedajo v Bruslju, osrednja tema pogovorov pa so razmere na Bližnjem vzhodu, vključno z zadnjimi napetostmi med Izraelom in Iranom. Slovenski premier Robert Golob namerava ob robu srečanja s predsednico Evropske komisije govoriti tudi o zaščiti Mednarodnega kazenskega sodišča, potem ko so ZDA proti štirim sodnicam, tudi Slovenki, uvedle sankcije.

Vrh 'zelene EU' od Bruslja do Luksemburga z letalom

13. 05. 2025 08.46

Predsedniki Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta so se od Bruslja do Luksemburga zaradi udeležbe na praznovanju Schumanovega dne z luksemburškim premierjem Lucom Friednom odpravili z letalom. Evropska komisija zagovarja odločitev, saj prisotnost vseh treh sicer ne bi bila možna.

'Gradimo Evropo obrambe in stojimo Ukrajini ob strani'

07. 03. 2025 17.58

Voditelji držav članic EU so na izrednem zasedanju v Bruslju izrazili enotno podporo načrtu za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo. Glede nadaljnje podpore Ukrajini se medtem niso uspeli poenotiti, vendar pa je madžarski premier Viktor Orban pri tem osamljen.

Ponovna oborožitev Evrope: načrt naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb

06. 03. 2025 12.47

Voditelji EU so na zasedanju v Bruslju podprli načrt Evropske komisije za okrepitev obrambnih zmogljivosti držav članic, ki med drugim predvideva nov finančni instrument v vrednosti 150 milijard evrov za naložbe v obrambo. Celoten načrt, ki vključuje še večjo prožnost proračunskih pravil EU, naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je pridružil evropskim voditeljem v Bruslju, je predstavil korake, ki so po mnenju Kijeva potrebni za mir v Ukrajini. Pozval jih je k podpori na tej poti. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ob začetku srečanja zatrdil, da bo Evropa še naprej stala ob strani Kijevu, medtem ko bo okrepila svoje obrambne zmogljivosti.

Golob: Močnejše Evrope ne moremo zgraditi samo z orožjem

06. 03. 2025 13.12

Slovenija bo morala po mnenju premierja Roberta Goloba izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) zvišati pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt vlaganja v obrambo. O podrobnostih glede zvišanja izdatkov ni želel govoriti.

Zelenski: Vojna v Ukrajini bi se lahko končala do prihodnjega leta

09. 10. 2024 07.43

Evropska unija mora združiti celotno celino, vse demokratične države, vključno z vašimi državami, je udeležencem vrha Ukrajina-Jugovzhodna Evropa v Dubrovniku dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ocenil je, da bi se vojna v Ukrajini lahko končala do prihodnjega leta, in poudaril, da je za mir ključno članstvo Ukrajine v Natu in EU.

Svet se združuje v obsodbah streljanja na Trumpa, Rusija s svojim sporočilom

14. 07. 2024 07.30

Svetovni voditelji obsojajo poskus atentata na Donalda Trumpa, nekdanjega predsednika ZDA, ki želi znova zasesti ta položaj. Pravijo, da v demokraciji ni prostora za nasilje. Oglasili so se tako v Bruslju kot v Pekingu, argentinski predsednik Javier Milei pa je za atentat obtožil mednarodno levico. FBI je medtem potrdil, da je streljal 20-letnik. Rusija je napad na Trumpa medtem izkoristila za kritiko ameriške podpore Kijevu in spomnila na atentat na Johna F. Kennedyja, za katerega številni teoretiki zarote še danes verjamejo, da je bil naročen iz državnega aparata ZDA.

Peking: Nato naj preneha napihovati 'kitajsko grožnjo'

11. 07. 2024 08.45

Potem ko so voditelji držav članic Nata Kitajsko označili za ključni člen ruske agresije na Ukrajino, je Peking v odzivu severnoatlantsko vojaško zavezništvo pozval, naj preneha napihovati t. i. kitajsko grožnjo. "Kitajska ni ustvarila ukrajinske krize," je sporočilo kitajsko predstavništvo pri Evropski uniji.

Vlada začela obravnavo predloga kandidature Vesela za evropskega komisarja

26. 06. 2024 16.40

Vlada je na seji opravila razpravo in začela obravnavo predloga kandidature Tomaža Vesela za bodočega evropskega komisarja iz Slovenije. Predloga sicer še ni posredovala v DZ. Postopek bo lahko nadaljevala, ko bo od pristojnih institucij EU prejela poziv za posredovanje imena komisarskega kandidata, so sporočili iz premierjevega kabineta.

Ursuli von der Leyen drugi mandat na čelu Evropske komisije?

25. 06. 2024 14.13

Pogajalci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) so po navedbah virov pri EU dosegli dogovor o tem, da bo nemška političarka Ursula von der Leyen še naprej vodila Evropsko komisijo. Vodenje Evropskega sveta naj bi prevzel socialist Antonio Costa. Neformalni dogovor bodo morali zdaj potrditi voditelji članic.

Janša svari EPP pred starimi koalicijami: To je lahko 'pot do poraza'

17. 06. 2024 21.06

Za Evropsko ljudsko stranko (EPP) je lahko ponavljanje koalicije z levosredinskimi strankami "pot do poraza", je po udeležbi na srečanju voditeljev vlad in opozicijskih strank iz vrst EPP zapisal predsednik SDS Janez Janša. Znova se je zavzel za koalicijo, ki bi jo poleg EPP sestavljala ena stranka z desnice in ena z levice.

Vladi Srbije in Republike Srpske sprejeli izjavo o zaščiti nacionalnih interesov

08. 06. 2024 15.04

Z molitvijo za srbski narod, ki so se je udeležili srbski predsednik Aleksandar Vučić, predsednik Republike Srbske Milorad Dodik in drugi politiki, se je dopoldne v Beogradu začel vsesrbski zbor. Vladi Srbije in Republike Srbske sta sprejeli skupno izjavo o zaščiti nacionalnih interesov, zvečer pa je napovedano množično javno zborovanje.

Nemec, Tomčeva, Prebilič, Gregorčič: kdo ima večino v Evropskem parlamentu?

31. 05. 2024 06.00

V oddaji 24UR ZVEČER so se v sredo soočili Romana Tomc iz SDS, Matjaž Nemec iz vrst SD, Vladimir Prebilič iz stranke Vesna in Peter Gregorčič iz SLS. Preverili smo njihove izjave o večini v Evropskem parlamentu, o vodenju Evropske komisije, priznanju Palestine ...

Voditelji EU podprli uvedbo dodatnih sankcij proti Iranu po napadu na Izrael

18. 04. 2024 06.36

Voditelji držav članic EU so v sredo na zasedanju v Bruslju podprli uvedbo dodatnih sankcij proti Iranu, potem ko je ta minuli konec tedna izvedel prvi neposredni napad na ozemlje Izraela. Napovedali so sankcije na področju brezpilotnih letalnikov in raket. Ob tem so vse strani pozvali k zadržanosti.

Nemčija zaostrila migrantsko politiko

08. 11. 2023 10.55

Hitrejša obravnava prosilcev za azil, manj socialnih prejemkov in večja finančna pomoč zveznim deželam so ukrepi, ki naj bi Nemčiji pomagali pri spopadanju z novim migrantskim valom. O njih so se dogovorili na sestanku kanclerja Scholza s predsedniki vlad vseh 16 nemških dežel. Da Nemčija korenček vse bolj menja za palico, je sicer jasno že nekaj časa. Pred kratkim so tako sprejeli zakon, ki omogoča hitrejši izgon zavrnjenih prosilcev, na meje s sosednjimi državami pa postavili kontrolo.

Kakšen vpliv ima Nova Slovenija na Darsu?

24. 10. 2023 06.00

Valentin Hajdinjak, nekdanji podpredsednik Nove Slovenije, je kljub menjavi vlade ostal na vrhu Darsa. Hajdinjaku, imenovan je bil v Janševi vladi, se je na Darsu pridružil še en član NSi Damijan Jaklin. Kakšen vpliv ima stranka na Darsu? Razkrili smo namreč tudi fotografijo prvaka stranke Mateja Tonina, ki se je ob obisku v Riku Ribnica fotografiral pred še nedobavljenim kamionom Darsa. Nova Slovenija je bila doslej članica štirih vlad, v vsaki je sodelovala z SDS. Vzponov in padcev med strankama je bilo v preteklosti več, v vladi Roberta Goloba pa so se ponovno pojavila trenja.

Kritično pomanjkanje kadra v domovih starejših. Kdo bo sploh izvajal dolgotrajno oskrbo?

09. 10. 2023 14.27

10 vlad, vsaj šest predlogov zakona, nič koliko analiz, strategij. In več kot 20 let preigravanj, kupčkanj, velikih besed, smelih obljub. Toliko je trajalo, da smo v Sloveniji le dobili Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon, ki naj bi končno celostno in sistemsko poskrbel za vse starostnike, ki ne zmorejo zase poskrbeti sami. Toda: kaj pravzaprav prinaša ta zakon? Kje dobiti sredstva za izvajanje nujno potrebne dolgotrajne oskrbe? Predvsem pa: kdo bo – ob vsesplošnem pomanjkanju kadra – dolgotrajno oskrbo sploh izvajal?

Vojna proti terorizmu – primer Afganistan

07. 10. 2023 16.54

Že več kot 22 let je minilo od terorističnega napada na dvojčka v ZDA. 11. september 2001 je prav gotovo datum, ki je za vedno spremenil mednarodno politiko. Kljub temu da sta od navedenega terorističnega napada minili že več kot dve desetletji, je ravno nedavni teroristični napad v Turčiji pokazal, da je problematika terorizma še vedno živa, vojna proti terorizmu pa še vedno aktivna.

Michel: Slovenije ne bomo pozabili. Tu smo danes, tu bomo jutri

27. 08. 2023 14.00

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki bo med gosti letošnjega Blejskega strateškega foruma, je že prišel na obisk v Slovenijo, kjer si je skupaj s predsednikom vlade Robertom Golobom ogledal poplavljena območja v okolici Kamnika. Obljubil je nadaljnjo podporo EU. Golob je poudaril, da trenutno preučujejo, kako najučinkovitejše črpati sredstva iz solidarnostnega sklada.

EU pripravljena sodelovati pri varnostnih jamstvih za Ukrajino

30. 06. 2023 06.30

Evropska unija in države članice so pripravljene sodelovati pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino, so v objavljenih sklepih vrha zapisali voditelji članic EU. Pozdravili so tudi sprejetje ljubljansko-haaške konvencije o sodelovanju pri pregonu najhujših mednarodnih zločinov.

Fajonova: Slovenija bo tudi glas majhnih držav

12. 06. 2023 11.22

Slovenija bo v letih 2024 in 2025 drugič v zgodovini sedla na mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN. Predsednica države Nataša Pirc Musar, predsednik vlade Robert Golob ter ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon so predstavili nadaljnje korake. Ministrica je ob tem poudarila, da se bo Slovenija poleg miru v Ukrajini in na zahodnem Balkanu zavzemala tudi za majhne države.

30 let od začetka delovanja haaškega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo

25. 05. 2023 06.09

Mineva 30 let od ustanovitve Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. V več kot 24 letih je haaško sodišče na zatožno klop pripeljalo nekatere najodgovornejše za zločine med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 2001, med njimi srbskega voditelja Slobodana Miloševića.