preiskovalni
Mladoletnika omahnila v prepad
16. 04. 2001 00.00
Pri športnem igrišču na Drulovki pri Kranju sta sinoči okrog 20. ure v kanjon reke Save padla dva mladoletnika, stara 14 in 16 let. Fanta sta med prerivanjem omahnila 25 metrov globoko in se pri tem tako hudo poškodovala, da sta umrla na kraju nesreče.
Aretirali 34 tihotapcev ljudi
07. 04. 2001 00.00
Hrvaška policija je včeraj aretirala 34 ljudi, za katere sumijo, da so vpleteni v nezakonito tihotapljenje ljudi. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik varaždinskega sodišča za 23 osumljencev danes že odredil pripor. Policija je po večmesečni akciji sicer ovadila 38 ljudi, vendar pa so trije osumljenci trenutno še vedno na begu, eden pa je že na prestajanju zaporne kazni. Po policijskih podatkih naj bi skupina osumljencev lani in v prvih treh letošnjih mesecih iz Hrvaške v Slovenijo nezakonito prepeljala približno 900 tujcev, pri tem pa naj bi si v povezavi s slovenskimi vodiči po policijskih ocenah pridobili tudi za približno 792.000 nemških mark nezakonitega premoženja.
Haag uspešno izročil obtožnico
06. 04. 2001 00.00
Sekretar haaškega sodišča Hans Holthuis se je danes v Beogradu sestal z jugoslovanskim pravosodnim ministrom Momčilom Grubačom, kateremu je uradno predal obtožnico in nalog za aretacijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je obtožen zločinov med kosovsko vojno. Kot je Holthuis povedal po srečanju z Grubačem, mu je slednji zagotovil, da bodo dokumente izročili Miloševiću osebno.
Odkrili evropski center islamskih teroristov
06. 04. 2001 00.00
Italijanska policija je odkrila center iz katerega naj bi organizirali oborožene atentate islamskih skrajnežev po celi Evropi. V Italiji so aretirali pet osumljencev, ki jih povezujejo z ubežnim saudskim disidentom Osamom bin Ladnom, nemška policija pa je prijela še enega. Preiskovalci v Berlinu pa so izjavili, da so ob odkritju več skladišč orožja v južni in zahodni Nemčiji zajeli osumljenca alžirskega rodu.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
04. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte, Jean-Jacques Joris, je dejal, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot je povedal Joris, je Miloševićeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Odvetnik nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Toma Fila se je pritožil na 30-dnevni preiskovalni pripor, ki ga je včeraj za Miloševića odredil preiskovalni sodnik v Beogradu. Fila je pritožbo vložil ob 11.30, nanjo pa lahko sodišče odgovori v 48 urah.
Kaj bo z Miloševićevimi sodelavci
01. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski preiskovalni sodnik Goran Čavlina je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh zaradi suma izkoriščanja položaja in finančnih goljufij zaslišali še štiri visoke predstavnike nekdanjega režima. Gre za nekdanjega vodjo carinske uprave Mihaila Kertesa, nekdanjega podpredsednika jugoslovanske vlade Nikolo Šainovića, nekdanjega finančnega ministra Jovana Zebića in nekdanjega vodjo srbskih tajnih služb Radeta Markovića.
Chirac ne bo pričal
28. 03. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac ne bo nastopil kot priča v preiskavi glede najnovejše afere o nezakonitem financiranju svoje stranke , saj ustava ne dovoljuje, da bi bil predsednik države vključen v sodni postopek. Urad predsednika države je sicer potrdil, da je preiskovalni sodnik predsednika povabil kot pričo.
Gusinski na prostosti
26. 03. 2001 00.00
Sodišče v Madridu je danes odločilo, da lahko ruski medijski mogotec Vladimir Gusinski proti plačilu varščine v višini 6 milijonov evrov zapusti preiskovalni zapor v Španiji. 48-letni Gusinski, zoper katerega v Španiji poteka postopek za izročitev Rusiji, bo tako na prostem, dokler se španske oblasti ne bodo odločile, ali ga bodo izročile Rusiji. Gusinski se bo sicer moral vsak dan javiti oblastem v kraju San Roque na jugu Španije, kjer živi, medtem ko bo pokrajino Cadiz lahko zapustil le s posebnim dovoljenjem sodišča.
Potrjena začasna izpustitev Pinocheta
14. 03. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je danes potrdilo odločitev preiskovalnega sodnika Juana Guzmana, ki je v ponedeljek odredil začasno izpustitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta iz hišnega pripora proti plačilu varščine. Pinochetovi odvetniki bodo v zameno za začasno izpustitev plačali varščino v višini dveh milijonov čilskih pesov (približno 3400 ameriških dolarjev). Preiskovalni sodnik Guzman ni pojasnil, zakaj se je odločil, da bo po 40 dneh 85-letnega Pinocheta začasno izpustil iz hišnega pripora..
Pinochet na prostosti?
12. 03. 2001 00.00
Čilski preiskovalni sodnik Juan Guzman je odredil izpustitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta iz hišnega pripora proti plačilu varščine. Pinocheta so priprli 31. januarja, kjer naj bi čakal na morebitno sojenje zaradi kršitev človekovih pravic. Njegovi odvetniki so plačali varščino v višini približno 3400 ameriških dolarjev. Guzmanovo odločitev bo v naslednjih dneh obravnavalo čilsko prizivno sodišče, ki bo začasno izpustitev Pinocheta potrdilo ali zavrnilo.
Miloševića do 30. marca ne bo v Haag
11. 03. 2001 00.00
Predsednik srbske vlade Zoran 195144inđić je v pogovoru za Glas javnosti povedal, da bo postopek proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sprožen, ko bo zbranih dovolj dokazov. Takrat po 195144inđićevih besedah o zadevi ne bodo odločali ne on ne glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte ne ameriški predsednik George Bush, ampak preiskovalni sodnik in javni tožilec v Beogradu.
Vojna med Vzhodom in Zahodom
10. 03. 2001 00.00
Že več kot štirideset internet strani v dvajsetih državah ZDA, ki se ukvarjajo z e-trgovino (plačevanjem s kreditno kartico preko interneta), je bilo žrtev napada hekerjev iz Rusije in Ukrajine. Na ta način so ukradli že več kot milijon številk kreditnih kartic. Ameriška agencija FBI pravi, da je vrsta teh napadov mogoča, ker ameriška podjetja ne upoštevajo opozorila o potrebnosti posebnih varnostnih mer pri poslovanju preko interneta. Preiskovalni organi sumijo, da za temi napadi stoji nekaj organiziranih hekerskih skupin iz Vzhodne Evrope. Po njihovem hekerji izkoriščajo slabosti Microsoftovega operacijskega sistema Windows NT. Microsoft je ta problem odkril že leta 1998 in uporabnikom server-programa nudi t.i. "patche" za odpravo pomankljivosti.
Tožilstvo odstopilo od pregona
05. 03. 2001 00.00
Okrožno državno tožilstvo v Kranju je v začetku februarja odstopilo od pregona zoper Janeza Rabiča zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, prav tako pa tudi zoper Igorja Babnika, Božidarja Zajca in Janeza Janeža zaradi kaznivih dejanj nezakonitega lova. O tem je bil obveščen tudi preiskovalni sodnik kranjskega okrožnega sodišča. Kot je povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar, je tožilstvo od pregona odstopilo zaradi pomanjkanja dokazov, saj na podlagi dokazov, ki so bili pridobljeni v preiskavi, ni bilo mogoče dokazati, da so obdolženci izvršili očitana kazniva dejanja. Šlo naj bi sicer za krivolov oziroma nezakoniti lov v Triglavskem narodnem parku, ki naj bi se zgodil v času od začetka januarja 1997 do 27. maja 1998 leta.
Ponoven proces o stečaju TKB
02. 03. 2001 00.00
Proces o stečaju Tržaške kreditne banke (TKB) bo potrebno začeti znova, ker so bile vse dosedanje sodne obravnave nične, je včeraj razsodil sodnik za predhodne obravnave Enzo Truncellito. Kot danes še poroča Primorski dnevnik, je sodnik tako sprejel proceduralni ugovor odvetnikov obtoženih, ki so na zadnji februarski obravnavi zahtevali razveljavitev sojenja zaradi formalne nepravilnosti pri sprejemu obsežne dokumentacije na sodišču za predhodne preiskave.
Država bo plačala Rancu
26. 02. 2001 00.00
Država bo morala novinarju Televizije Slovenija Tomažu Rancu plačati odškodnino v višini 600 tisoč tolarjev z zakonitimi obrestmi. Tako je odločilo ljubljansko okrožno sodišče v Rančevi tožbi zoper Republiko Slovenijo, zaradi utemeljenega suma, da je notranje ministrstvo brez sodne odločbe pridobilo izpise telefonskih klicev na njegov mobilni telefon.
Norac se je predal
21. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki so ga pred dvema tednoma obtožili vojnih zločinov, se je zvečer predal hrvaški policiji. Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da je Norac pod nadzorom predstavnikov policije, ki ga bo privedla v preiskovalni center županijskega sodišča na Reki.
Pogostejše uničevanje mamil
28. 01. 2001 00.00
Komisija za uničenje zaseženih mamil je bila z odločbo ministrstva za pravosodje ustanovljena 9. maja lani, petčlansko komisijo pa sestavljajo poleg predsednika, višjega državnega tožilca Janeza Šinkovca, tudi sodnik okrajnega sodišča, sodnica republiškega senata za prekrške, višji kriminalistično tehnični izvedenec ter višji kriminalistični inšpektor. Ustanovitev komisije določa zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, zadolžena pa je za uničenje vseh mamil, ki se zasežejo v kazenskih postopkih in postopkih o prekršku, je povedal predsednik komisije Janez Šinkovec.
Muzeju vrnili ukradene dragocenosti
20. 01. 2001 00.00
Arheološkemu muzeju v Korintu so vrnili 284 predmetov, ki so jih iz muzeja ukradli aprila 1990, je sporočil ameriški preiskovalni urad FBI. Vrednost predmetov naj bi presegala dva milijona ameriških dolarjev, pri ropu pa naj bi sodelovali štirje moški. Preiskovalni urad FBI je lani dobil namig, da naj bi ukradene predmete prodali na dražbi pri Christie's, kasneje pa so jih odkrili v nekem skladišču v Miamiju na Floridi.
Posthumna rehabilitacija Wallenberga
19. 01. 2001 00.00
Ruski državni tožilec Dimitrij Ustinov je danes izrekel obžalovanje in sožalje Švedski in Madžarski zaradi neupravičene aretacije in smrti švedskega diplomata Raoula Wallenberga, ki je med drugo svetovno vojno rešil na tisoče Judov, in njegovega šoferja Vilmosa Langfelderja. Na priložnostni slovesnosti je Ustinov švedskemu veleposlaniku v Moskvi Svenu Hirdmanu predal dokumentacijo o posthumni rehabilitaciji Wallenberga, madžarskemu odpravniku poslov Szergeju Szucsu pa dokumente o rehabilitaciji Langfelderja.
Tožilci za spremembo zakona
28. 12. 2000 00.00
Po izobraževalnih dnevih, ki so pred časom potekali na Bledu je danes na težave, s katerimi se srečujejo tožilci, opozorila še predsednica društva državnih tožilcev Vlasta Nussdorfer. Kot smo izvedeli, se bodo v novem letu tožilci ukvarjali predvsem s spremembami zakona o kazenskem postopku. Na pravosodnem ministrstvu že deluje skupina, ki zbira predloge za spremembo zakona o kazenskem postopku iz leta 1995. Morda tudi pod pritiskom javnosti zaradi pobegov nekaterih večjih kriminalcev iz hišnih priporov, se že oblikujejo novi predlogi tudi za inštitut pripora. Tožilci bodo skušali doseči ponovno uvedbo obligatornega pripora. To pomeni, da mora vsak, ki mu je izrečena višja zaporna kazen, denimo nad 5 let zapora, kot je nekdaj že bilo, obvezno v pripor. Smiselna pa se jim zdi tudi ponovna uvedba pripornega razloga vznemirjenosti javnosti. Zlasti pri zelo hudih kaznivih dejanjih, ko drugi predlogi ne pridejo v poštev.
Policistova puška se je sprožila
19. 12. 2000 00.00
Direktor Policijske uprave Maribor Milan Čuš je novinarjem danes pojasnil okoliščine dogodkov v Godeninski grabi na območju Ormoža v noči s ponedeljka na torek, ko se je enemu od policistov, ki sta poskušala ustaviti dve vozili s prebežniki na slovensko-hrvaški meji, sprožila puška in pri tem smrtno ranila doslej še neidentificiranega begunca, po vsej verjetnosti državljana Irana. Policista sta pripadnika posebne enote Policijske uprave Maribor, ki je včeraj popoldne dodatno okrepila varovanje zelene meje. Okoli 20. ure sta iz hrvaške smeri pripeljali dve osebni vozili, ki sta se na policistov znak najprej ustavili, nato pa hitro odpeljali, eno proti Sloveniji, drugo pa vzvratno nazaj proti Hrvaški. Pri tem je prvo vozilo z ogledalom zadelo enega od policistov, drugega policista pa je vozilo pri vzvratni vožnji povleklo za seboj in se nato zaustavilo v obcestnem jarku.
Zoper Kodriča odrejen pripor
02. 12. 2000 00.00
V Kopru so kriminalisti danes bolj podrobno seznanili javnost o poteku in ozadju četrtkove aretacije
Pridržali podžupana mestne občine Koper
01. 12. 2000 00.00
Na Policijski upravi (PU) v Kopru se nadaljujejo policijski postopki, v katere je vključen koprski podžupan, 38-letni Branko Kodrič. Koprskega podžupana sta Urad kriminalistične policije PU Koper in okrožni državni tožilec včeraj popoldne pridržala, ker obstaja sum, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je povedal predstavnik za stike z javnostmi PU Koper Ivan Maras. Jutri popoldne bodo policijski postopki končani. Znano bo tudi, ali so koprski kriminalisti utemeljili sum zoper koprskega podžupana in podali kazensko ovadbo, je dejal Ivan Maras.
Razbili Lončaričevo navezo
30. 11. 2000 00.00
Na novinarski konferenci je direktor uprave kriminalistične policije Dušan Mohorko pojasnil ozadje dogodkov, ko so policisti v ponedeljek, 27. novembra, ob šesti uri zjutraj na območju policijskih uprav Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Kopra pričeli z zaključkom akcije proti organizirani mednarodni kriminalni združbi, ki se je ukvarjala z ilegalnim prevozom prebežnikov iz vzhodnih držav preko Slovenije v Italijo. V akciji, v kateri je sodelovalo 162 kriminalistov in policistov, so prijeli 25 osumljencev, za 24 so odredili policijsko pridržanje, tri osebe pa še iščejo, tudi z mednarodno tiralico. Dvanajst osumljencev so privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, zaslišanja zadnjih štirih še tečejo, za sedem osumljencev je preiskovalni sodnik odredil pripor, opravili pa so tudi 35 hišnih preiskav in preiskavo bančnega sefa. Delo policije je usmerjala vodja skupine tožilcev za posebne zadeve Jožica Boljte-Brus, z akcijo pa so organizirano združbo razbili od vrha do tal. Pri primeru so dobro sodelovali tudi z italijansko in hrvaško policijo, težave so imeli le zaradi predčasnega razkritja glavnega organizatorja prevozov, ki ga je povzročila nepremišljena izjava tržaškega tožilca, je povedal Mohorko.
Nova kolesarska dopinška afera
07. 11. 2000 00.00
V Franciji je na vidiku nova kolesarska dopinška afera. V Parizu so namreč uvedli preiskavo zoper ameriško moštvo US Postal, katerega član je tudi zmagovalec zadnjih dirk Po Franciji Lance Armstrong. Kolesarje omenjenega moštva sumijo, da so si na letošnjem touru pomagali z nedovoljenimi poživili, to pa naj bi med snemanjem prispevka odkrili uslužbenci francoske televizijske postaje France 3.
FPÖ za predčasne volitve
03. 11. 2000 00.00
Predsednica avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) in podkanclerka Susanne Riess-Passer danes v pogovoru za avstrijsko televizijo ÖRF spričo napetosti med FPÖ in ljudsko stranko (ÖVP), ki tvorita vladajočo koalicijo v Avstriji, ni izključila možnosti predčasnih volitev. Riess-Passerjeva je dejala, da gre za "zelo resno situacijo" in hkrati okrepila kritiko svobodnjaške stranke do avstrijskega notranjega ministra Ernsta Strasserja iz ljudske stranke. Po njenem mnenju naj bi namreč slednji dopustil, da so v aferi kraje tajnih policijskih podatkov uvedli preiskavo samo proti članom FPÖ. Generalna sekretarka ÖVP Maria Rauch-Kallat je očitke Riess-Passerjeve že zavrnila in dejala, da v Avstriji ni nikakršne vladne krize in da prav tako niso potrebne predčasne volitve. Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel podobno kot v preteklih dneh ni dal nikakršnih izjav o trenutnih razmerah.
Montesinosu zamrznili račune v Švici
03. 11. 2000 00.00
Pravosodni organi v švicarskem kantonu Zürich so v več švicarskih bankah zamrznili različne bančne račune, za katere domnevajo, da pripadajo nekdanjemu vodji perujske tajne službe Vladimiru Montesinosu, in na katerih je shranjenih približno 50 milijonov ameriških dolarjev, so danes sporočili iz zveznega urada za pravosodje v Bernu. Švicarski pravosodni organi so 5. oktobra začeli kazensko preiskavo proti Montesinosu, zaradi suma, da je v švicarskih bankah pral denar. Švicarski urad za pravosodje je zato pozval vse banke, v katerih bi Montesinos lahko imel denar, naj to čim prej javijo pravosodnim organom.
Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.