premieri

Filmski festival Sundance
18. 01. 2001 00.00
V ameriški zvezni državi Utah se danes začenja 20. filmski festival Sundance. Na festivalu, ki je od ustanovitve leta 1981 postal najpomembnejše srečanje neodvisnih filmskih ustvarjalcev v ZDA, bodo do 28. januarja v Park Cityju, Salt Lake Cityju in Ogdenu prikazali 115 celovečernih in 65 kratkih filmov. Otvoritveni film letošnjega festivala bo režijski prvenec ameriške igralke Christine Lahti, My First Mister. Film je črna komedija o nenavadnem odnosu med mlado trgovsko pomočnico in njenim šefom, v njem pa igrata Albert Brooks in Leelee Sobieski. Dva dneva po premieri svojega prvenca bo 50-letna igralka, znana po vlogi v televizijski nadaljevanki Chicago Hope, prejela nagrado za svoje delo v neodvisni kinematografiji.

Navdušenje nad Plešasto pevko
12. 01. 2001 00.00
Z ovacijami in burnim aplavzom je publika v Santiagu pozdravila prvo predstavitev Ionescove Plešaste pevke v izvedbi Primorskega dramskega gledališča in režiji Vita Tauferja na mednarodnem gledaliskem festivalu Teatro a Mil, ki do konca meseca poteka v Čilu. Gledališče iz Nove Gorice je že na premieri napolnilo dvorano gledalisca San Gines in tudi obe naslednji predstavitvi sta razprodani.

Novoletna koncerta v Ljubljani in na Bledu
31. 12. 2000 00.00
Tradicionalna novoletna koncerta na novega leta dan bosta v Cankarjevem domu v Ljubljani in v Festivalni dvorani na Bledu. V Ljubljani bodo igrali člani Orkestra Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovica, na blejskem gala koncertu pa Novosadska filharmonija z latvijskim dirigentom Ilmarjem Lapinšem.

Liz Hurley kršila sindikalna pravila
18. 12. 2000 00.00
Igralka in fotomodel Elizabeth Hurley bo morala plačati globo 100.000 ameriških dolarjev, ker je med šestmesečnim sindikalnim bojkotom proti komercialnim oglaševalcem posnela reklamo za parfum. Liz je izjavila, da julija, ko so reklamo snemali, ni vedela za stavko. Dodala je še, da igralci, ki snemajo izven ZDA redko dobijo obvestila o stavkah, vendar, da se bo pokorila njihovi odločitvi in plačala kazen. Poleg tega je podarila 25.000 dolarjev v sindikalni pokojninski sklad. Člani sindikata so jo na premieri njenega filma Bedazzled označili za »

Revizor v SLG Celje
15. 12. 2000 00.00
Člani ansambla Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje bodo v petek premierno uprizorili predstavo Revizor, ki jo je napisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj. Ob letošnji četrti premieri celjskega gledališča je režiser predstave in umetniški vodja celjskega gledališča Matija Logar povedal, da je delo, ki ga je Gogolj napisal kot komedijo, postalo groteska, saj so današnji ljudje drug drugemu ovaduhi, revizorji. V omenjeni predstavi, pravi Logar, se nam bodo liki smejali s spačenimi obrazi. Med gledalci in igralci pa bo potekala identifikacija.

Drnovšek zadovoljen z dogovorom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija, Slovaška, Madžarska in Češka pozdravljajo dogovor, sprejet na vrhu Evropske unije v Nici, so po srečanju v Bratislavi poudarili predsedniki vlad teh držav - Janez Drnovšek, Mikulaš Dzurinda, Viktor Orban in Miloš Zeman. Novi dogovor o institucionalni prenovi unije namreč odpira pot za širitev EU z letom 2003 in štiri države so prepričane, da bodo končale pogajanja za članstvo v EU do konca leta 2001. Tako Slovenija, Madžarska in Češka, sicer članice luksemburške skupine, kot tudi Slovaška, ki je pogajanja z EU začela kasneje, pa so izrazile upanje, da bodo lahko sodelovale na volitvah v Evropski parlament leta 2004.

Slovenija zadovoljna z dogovori
11. 12. 2000 00.00
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je izrazil zadovoljstvo z dogovori o institucionalnih reformah, ki jih je za izvedbo širitve na vrhu v Nici sprejela Evropska unija. "Stališča, ki jih je pred vrhom zagovarjala Slovenija, so v teh dogovorih sprejeta. Bistveno pa je, da bo EU od konca leta 2002 sposobna sprejemati nove članice," je v prvem odzivu dejal minister Bavčar.

Slaba podpora članstvu v EU
08. 12. 2000 00.00
Manj kot polovica prebivalcev treh baltskih držav podpira članstvo svoje države v Evropski uniji, je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava, ki so jo novembra izvedli v Latviji. Po ugotovitvah raziskave latvijskega državnega Urada za evropsko integracijo, opravljene pri tisoč prebivalcih iz Latvije, Litve in Estonije, članstvo v EU podpira 45 odstotkov vprašanih, proti jih je 34 odstotkov, 21 odstotkov pa je neopredeljenih. Po mnenju analitikov je takšen rezultat posledica slabe obveščenosti prebivalcev o EU.

ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.

Nadaljuje se vrh SEP
25. 11. 2000 00.00
V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle. Na plenarnem zasedanju bodo premieri govorili o vprašanjih, ki zadevajo SEP, med drugim o vključevanju članic organizacije v Evropsko unijo in zvezo NATO, Paktu stabilnosti za JV Evropo in krepitvi gospodarskega sodelovanja. V članstvo SEP naj bi sprejeli tudi sprejeli ZRJ. V Budimpešto sta prišla tudi črnogorski predsednik Milo Djukanović in jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović.

Nadaljuje se vrh SEP
25. 11. 2000 00.00
V Budimpešti se nadaljuje vrh predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Andrej Bajuk.

Sklenili letošnji vrh CEFTA
15. 11. 2000 00.00
V Varšavi so s podpisom deklaracije sklenili redno letno srečanje predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini. Enodnevnega vrha so se udeležili premieri Bolgarije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, Slovenijo in Romunijo pa sta zastopala ministra, pristojna za trgovino. Poleg vnaprej pripravljene deklaracije so na varšavskem vrhu CEFTA sprejeli še osem dodatnih sklepov, med katerimi najbolj izstopajo tisti, ki se navezujejo na iskanje novih možnosti reševanja sporov med pogodbenicami ter na soočenje z organiziranim kriminalom na celotnem območju CEFTA.

Začetek vrha CEFTA v Varšavi
15. 11. 2000 00.00
V poljski prestolnici se je začel vrh držav pogodbenic Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA). Predsedniki vlad oz. ministri za trgovino sedmih držav članic CEFTA bodo ocenili gospodarsko sodelovanje in trgovinske odnose med državami lani in letos ter opredelili smernice za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in aktivnosti v okviru CEFTA. Slovensko delegacijo na zasedanju vodi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Predsednik vlade Andrej Bajuk, ki naj bi bil na čelu slovenske delegacije, se namreč zaradi neodložljivih obveznosti, kot so pojasnili v premierovem kabinetu, vrha ni udeležil.

Srečanje držav CEFTA v Varšavi
13. 11. 2000 00.00
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da se bo Andrej Bajuk v sredo, 15. novembra, udeležil letošnjega srečanja predsednikov vlad držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, ki bo v Varšavi. Ker je Poljska letos predsedujoča država CEFTA, bo gostitelj tokratnega vrha poljski premier Jerzy Buzek. Slovenskega predsednika vlade bo spremljal tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Dnevni red letnega srečanja predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA zajema plenarno zasedanje, na katerem bodo premieri ocenili gospodarsko sodelovanje in trgovinske odnose med pogodbenicami v prejšnjem in letošnjem letu ter začrtali smernice za nadaljnje gospodarsko sodelovanje in aktivnosti v okviru CEFTA.

Podpora demokratičnemu procesu v ZRJ
29. 10. 2000 00.00
Bolgarska vlada je danes predstavila skupno sporočilo, v katerem predsedniki vlad sedmih držav, ki mejijo na ZRJ, pozdravljajo začetek demokratičnega procesa v ZRJ in priključitev Paktu stabilnosti. Albanija, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija in Romunija se tako zavzemajo za hitro gospodarsko okrevanje in razvoj ZRJ, obenem pa so pripravljene povečati gospodarsko sodelovanje s to državo.

Haider ponovil zahteve v zvezi s Temelinom in Krškim
13. 10. 2000 00.00
Temelin bo preizkušnja za Evropsko unijo, je ob današnjih protestih proti delovanju češke jedrske elektrarne na mejnem prehodu Wullowitz na avstrijsko-češki meji dejal koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider je poudaril, da niti Češka niti Slovenija ne moreta vstopiti v EU, dokler ne rešita vprašanja jedrskih elektrarn tako, da bo to v interesu Avstrije. Haider je v Wullowitz prišel v spremstvu avstrijskega ministra za infrastrukturo Michaelom Schmidom, ki je poudaril pomembnost vprašanja jedrskih elektrarn na ravni EU. Temelin ni katerokoli vprašanje, temveč je pomembno vprašanje za članstvo Češke v EU, je še dejal Schmid. Haider je vlado na Dunaju pozval, naj tako dolgo vztraja pri vprašanju jedrske varnosti, da bo EU natančno določila ustrezne varnostne standarde za obratovanje jedrskih elektrarn.

Julia Rooberts ena najbolj dobičkonosnih igralk
11. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka Julia Roberts prinaša hollywoodski filmski industriji enega največjih dobičkov. Glede na najnovejši seznam vpliva in vrednosti posameznih filmskih zvezd v Hollywoodyu, Hollywood's Hot List, je Julia edina igralka, ki zgolj s svojim imenom lahko ob premieri filma v kino dvorane pritegne množice obiskovalcev. Avtor seznama James Ulmer, o Robertsovi, zvezdi filmov kot so Čedno dekle, Notting Hill in Erin Brockovich, piše, da je na vrhu seznama igralcev in igralk, ki lahko za vlogo v filmu zahtevajo in tudi prejmejo 20 milijonov dolarjev. Takoj za Robertsovo so se na seznamu najbolje plačanih zvrstili igralci Tom Hanks, Tom Cruise, Mel Gibson, Bruce Willis, John Travolta, Brad Pitt, Meg Ryan, Leonardo Di Caprio in Will Smith.

Brad Pitt na premieri svojega novega filma
25. 08. 2000 00.00
Številne oboževalke ameriškega filmskega igralca Brada Pitta so tvegale celo lastna življenja, ko se je ta pojavil v Londonu na britanski premieri njegovega novega filma Snatch. Brad je pred premiero želel deliti avtograme, zato se je več kot 4000 navdušenih oboževalk zgrnilo do varnostnih ograj pred londonskim teatrom Leicester Square's Odeon. Množica je tako pritiskala, da bi lahko bile številne "fanice" v prvih vrstah ranjene. Policija je Bradu takoj preprečila nadaljnje dajanje avtogramov in mu zagrozila celo z aretacijo, da ne bi prišlo do česa hujšega. Brad Pitt je sprejel vlogo irskega boksarja v novem gangsterskem filmu, ki ga je režiral Guy Ritchie, ker mu je bila zgodba zelo všeč.

SMG na festivalu v Budvi
18. 07. 2000 18.56
Ekipa predstave Slovenskega mladinskega gledališča Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? v režiji Matjaža Pograjca je včeraj nastopila na festivalu Mesto-Gledališče (Grad-Teatar) v črnogorski Budvi.

Björk se bo znova posvetila petju
10. 07. 2000 15.39
Islandska pop pevka Björk je vesela, da se bo po kratkem skoku v svet filma lahko znova popolnoma posvetila pevski karieri. Na novinarski konferenci ob premieri filma Dancer in the dark (Plesalec v temi) režiserja Larsa von Trierja je Björk izjavila, da je bilo snemanje filma kot afera in da se je počutila nelojalno do glasbe. Dodala je, da se je bala, da je glasba ob vrnitvi ne bo sprejela z odprtimi rokami. Po priznanju za najboljšo igralko na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu je pevka snemala novi album, ki naj bi izšel aprila prihodnje leto. Izjavila je, da svet potrebuje nove pesmi, in dodala, da ima zanje vedno veliko zamisli.

Airbus bo razvijal letalo za 550 oseb
23. 06. 2000 17.54
Družba Airbus je objavila, da bo začela razvijati dolgo pričakovano letalo jumbo jet A3XX. Letalo, ki bo lahko prepeljalo 555 oseb, bo po mnenju Airbusovih predstavnikov vzbudilo zanimanje letalskih družb, ki želijo v svojih letalih zagotoviti večje število mest, prav tako pa naj bi bilo omenjeno letalo izjemno prostorno, so sporočili iz podjetja European Aeronautics Defense and Space Company (EADS), ki ima v lasti 80 odstotkov Airbusa. Projekt proizvodnje letala naj bi bil dokončno oblikovan do konca leta, prva letala naj bi luč sveta ugledala leta 2005, v dvajsetih letih pa pričakujejo prodajo 1500 letal.

Madonna v Angliji išče podeželjsko hišo
11. 06. 2000 09.41
Ameriška pop zvezdnica Madonna išče varnejšo hišo na podeželju. Kot je poročal britanski časnik Sun, je zvezdnica pri vprašanjih varnosti ''ultra paranoična'', zato se nameravata z Guyem Ritchiem, s katerim trenutno pričakujeta otroka, preseliti na podeželje. Njene strahove je še okrepil vlom v vilo v Kensingtonu, kjer Madonna živi. Med vlomom je bila Madonna v Londonu na premieri svojega novega filma The Next Best Thing. Po vlomu je pop diva dala vgraditi 600.000 nemških mark vredno alarmno napravo, zaposlila pa je tudi dva dodatna varnostnika, piše Sun.

Konferenca o vladanju v 21. stoletju
03. 06. 2000 11.16
V Berlinu se je sinoči začela dvodnevna konferenca o sodobnem vladanju v 21. stoletju. Slovesne večerje v gradu Charlottenburg se je udeležilo 14 predsednikov držav in vlad, ki razpravljajo o posodobitvi izobraževalnih sistemov in novi razdelitvi nalog države.

Noč čisto na robu gozdov v CD
31. 05. 2000 13.39
Na odru dvorane Duše Počkaj bo drevi ob 21. uri slovenski krst doživelo besedilo Noč tik pred gozdovi Bernarda M. Koltesa v režiji Ivice Buljana, ki ga bo na sceni Slavena Tolja in ob glasbi Mitje Vrhovnika Smrekarja interpretiral igralec Robert Waltl. Predstava je nastala v koprodukciji Mini teatra in Cankarjevega doma. Druga premiera jutri, 1. junija, in ponovitev 2. junija, obakrat ob 21. uri, sodita v okvir mednarodnega festivala odrskih umetnosti Exodos 2000.

MGL z Goldonijem v Pragi
19. 05. 2000 10.28
Ansambel <A HREF=http://www.mgl.si/'' target=_blank>Mestnega gledališča ljubljanskega</A>, ki sicer redko gostuje na tujem, bo prihodnji teden odpotoval v Prago. V gledališču Divadlo Komedie bodo ljubljanski gledališčniki v soboto, 27. maja, ob 19. uri odigrali svojo uspešnico iz tekoče sozone, komedijo Sluga dveh gospodarjev Carla Goldonija.

Podprt zakon o odškodnini prisilnim delavcem
18. 05. 2000 19.40
Nemške zvezne dežele so soglasno podprle načrt nemške vlade, da bi sprejeli zakon za odškodnino prisilnim delavcem v času nacizma, tako da bi ustanovili sklad. Dežele so izrazile tudi pripravljenost prispevati v odškodninski sklad, je danes v Bonnu povedala predstavnica dežele Severno Porenje-Vestfalija Heide Duerrhoefer-Tucholski.

Godot spet v ljubljanski Drami
10. 05. 2000 09.49
Ljubljanska Drama bo jutri, na velikem odru več kot tri desetletja po prvi premieri - v sezoni 1967/68 jo je tu zrežiral France Jamnik - uprizorila klasično delo evropske avantgarde, igro Čakajoč na Godota, ki jo je Samuel Beckett napisal leta 1948.

Srečanje srednjeevropskih predsednikov
28. 04. 2000 18.27
Udeleženci srečanja dvanajstih srednjeevropskih predsednikov, ki poteka v madžarskem Szekesfehervarju, 80 kilometrov vzhodno od Budimpešte, so popoldan odkrili spominsko ploščo na mestni hiši, se sprehodili po enem najstarejših madžarskih mest, nato pa obiskali tamkajšnjo nadškofijo. Srečanje se bo jutri nadaljevalo z obiskom Veszprema pri Blatnem jezeru.

Jebiga podira rekorde
17. 04. 2000 14.41
Celovečerni igrani film Mihe Hočevarja Jebiga si je v desetih dneh po premieri ogledalo že 22.300 obiskovalcev, od tega 12.656 v Ljubljani.

Hrvaški film v Beogradu
16. 04. 2000 17.49
V beograjskem Sava centru so sinoči premierno predvajali hrvaški film z naslovom Maršal, ki je naletel na dober odziv, saj je občinstvo ploskalo tudi posameznim delom filma. Premiere sta se poleg nekaterih igralcev udeležila tudi režiser Vinko Brešana ter njegov oče in koscenarist Ivo Brešana.