prihodnje
Minister Bergauer in župan Križman podpisala pismo o nameri
20. 11. 1997 10.35
Minister za promet in zveze Anton Bergauer in mariborski župan Alojz Križman sta na današnji novinarski konferenci ministrstva za promet in zveze, ki je bila namenjena predvsem področju letalskega prometa, podpisala pismo o nameri med Republiko Slovenijo in Mestno občino Maribor, ki zadeva lastninsko in organizacijsko preoblikovanje gospodarske družbe Aerodrom Maribor, razvoj mariborskega letališča in njegovo povezavo z drugimi prometnimi sistemi.
Avstrijski predsednik bo kandidiral na pomladanskih predsedniških volitvah
14. 11. 1997 00.00
Avstrijski predsednik <b>Thomas Klestil</b> je danes uradno napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo spomladi prihodnje leto. Kot je poudaril, pa se bo odpovedal predvolilni kampanji v običajnem smislu. Klestil, ki je bil na volitvah kot kandidat ljudske stranke leta 1992 izvoljen s 56,89 odstotka glasov, zdaj trdi, da ne bo kandidat stranke, kar povsem ustreza tudi njegovemu dosedanjemu opravljanju dolžnosti.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
O lustracijskem zakonu na izredni seji 25. novembra
12. 11. 1997 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik se je po posvetovanju na kolegiju odločil, da bo parlament o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima odločal na izredni seji 25. Novembra. Osrednja točka dnevnega reda na tej seji bo predlog letošnjega državnega proračuna. Sklic izredne seje naj bi bil pripravljen še danes. Kolegij predsednika DZ je dal svoje soglasje k predlogu finančnega načrta DZ za prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi, po tem predlogu, proračun DZ znašal 4,439 milijarde tolarjev, primerjalno z obsegom sredstev za letos je indeks rasti 114.
Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta
15. 10. 1997 00.00
Včeraj so Slovenijo na 52. Zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov s 140 glasovi izvolili za eno od petih novih nestalnih članic 15-članskega Varnostnega sveta ZN. To mesto bo zasedala v letih 1998 in 1999. Za izvolitev je bila potrebna dvotretjinska podpora med 185 članicami Generalne skupščine. Nove nestalne članice VS ZN bodo s 1. januarjem prihodnje leto za dve leti, 1998 in 1999, nadomestile Čile, Južno Korejo, Gvinejo-Bissau, Egipt in Poljsko. Lani so bile izvoljene nestalne članice Japonska, Kenija, Kostarika, Portugalska in Švedska. Njim se bo mandat končal konec prihodnjega leta. Pet članic VS je stalnih: ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska.
Od 27. oktobra nov bankovec za 50
02. 10. 1997 00.00
Ameriška centralna banka in ameriško ministrstvo za finance bosta 27. oktobra v obtok dala nov petdesetdolarski bankovec. Lani so ameriške finančne oblasti izdale nov bankovec za sto dolarjev, prihodnje leto pa naj bi izdali nov dvajsetdolarski bankovec. Novi bankovci imajo boljšo zaščito pred ponarejanjem, bolj vidna in večja pa bo tudi oznaka vrednosti bankovca.
Rusija pripravlja višje uvozne carine
17. 09. 1997 00.00
Ruska vlada bo povečala uvozne carine za tuje izdelke, da bi tako zaščitila domače proizvajalce. Odločitev naj bi že sprejela vladna komisija za zaščitne stopnje v zunanji trgovini in carinsko-tarifno politiko. Rusija naj bi se v prihodnje ravnala po tristopenjskem carinskem modelu: uvozne carine za surovine naj bi znašale pet odstotkov, za polproizvode od 5 do 15 odstotkov, za končne izdelke pa naj bi znašale od 15 do 30 odstotkov. Omenjene carinske stopnje naj bi bile tudi v skladu z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije, katere članica naj bi Rusija kmalu postala.