prostozidarstvo
Prostozidarji v Sloveniji: namiguje se veliko, a izpostavila se je le peščica
14. 03. 2017 11.23
Prostozidarstvo izbira ljudi, pravi eden od članov skrivnostne bratovščine. Preden koga povabijo, da postane njihov član, ga spremljajo iz oddaljenosti, kako se obnaša, ali je pošten, deloven, kakšno družino ima ... Prostozidarji naj bi bili vplivni, na položajih. Pri nas jih je približno 300. Kdo je med njimi?
Kdo danes vodi velike lože okoli 250 Slovencev prostozidarjev?
16. 06. 2015 15.17
Tudi na slovenskem prostozidarstvo ni pretirano zamujalo. Kdo so bili med prvimi znanimi imeni in zakaj so lože prepovedali. Kdo danes vodi velike lože okoli 250 Slovencev prostozidarjev? Kaj si o povezovanji s teorijami zarote in skrivnostnostjo okoli njih zdaj misli Yasha Beresiner iz angleške Velike Lože.
Avstralska vlada priredila podatke
24. 08. 2007 13.30
Uslužbenci v kabinetu avstralskega premiera Johna Howarda so popravljali vsebino gesel na spletni enciklopediji Wikipedia.
Tudi desničarji proti globalizaciji
25. 02. 2001 00.00
V konferenčni dvorani tržaške železniške postaje je sinoči pod naslovom "Trst kot vrh italijanstva v srednji Evropi: ideje in načrti proti globalizaciji" potekal posvet proti globalizaciji, ki ga je priredilo italijansko skrajnodesničarsko gibanje Forza Nuova (Nova sila - NS). To gibanje je napovedovalo tudi manifestacijo in povorko proti zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino in je nanjo povabilo skrajnodesničarska gibanja iz cele Evrope, a so oblasti shod prepovedale. Niso pa prepovedale omenjenega posveta, saj je šlo za zasebno pobudo v zaprtem prostoru. Posvet je nadzorovalo veliko število pripadnikov policije in orožnikov.
Knjiga o prostozidarstvu spet naprodaj
25. 01. 2001 00.00
Po šestih letih sodne prepovedi prodaje je izšla knjiga Andreja Dvoršaka V znamenju lože, ki so jo na današnji novinarski konferenci predstavili pri Založbi Delo - Novice. Po besedah avtorja je bila pravzaprav prepovedana objava imena enega od slovenskih prostozidarjev, namestnika vodnika, ki je Dvoršaka uvajal v ložo. Sodni spor se je na različnih stopnjah do vrhovnega sodišča vlekel šest let, potem pa je ustavno sodišče razsodilo, da ima pravica do javnosti prednost pred pravico do zasebnosti, ko gre za osebe iz javnega življenja. Po besedah direktorja Dela in Slovenskih novic Tita Doberška gre za pomembno odločitev ustavnega sodišča, ki slovenskemu novinarstvu omogoča širjenje meje svobode izražanja. Na to odločbo se bodo lahko namreč novinarji ob podobnih primerih sklicevali tudi v bodoče.
V Benetkah razstava o Casanovi
14. 09. 1998 13.19
V Benetkah so minuli teden odprli razstavo, posvečeno znanemu lahkoživcu 18. stoletja Giacomu Casanovi. Razstavo so v rojstnem kraju tega zapeljivca in avanturista, ki je potoval po svetu in pisal svoje spomine v francoskem jeziku, postavili ob dvestoletnici njegove smrti, odprta pa bo do 10. januarja. Naslov razstave je Svet Giacoma Casanove, v njej pa so skušali preseči siceršnjo podobo Casanove kot velikega zapeljivca in ga prikazati kot simbolično osebnost duha časa in načina življenja v Benetkah in Evropi 18. stoletja. V beneškem muzeju 18. stoletja je na ogled približno sto risb in platen, tudi Watteauja, Fragonarda, Boucherja in Canaletta, kot tudi knjige, dokumenti in predmeti, oblačila ter nakit. Razstava je razdeljena na več tematskih sklopov. V prvem sta predstavljena portreta Casanove, mladega in starega, ki ju je naslikal njegov brat Francesco. Sledijo upodobitve mest, v katerih je živel Casanova, kot so Dunaj, London, Madrid, Varšava, pa tudi Benetke, kjer se je rodil leta 1725. Uživanje življenja, tipično za Casanovo in kroge, v katerih se je gibal, kot tudi njegov interes za alkimijo in prostozidarstvo, sta prav tako vključena v razstavo. Osrednjo mesto pa ima užitek zapeljevanja, ki so ga na razstavi ponazorili z deli Fragonarda, Watteauja in Boucherja, pa tudi z različnimi predmeti, ki ponazarjajo čutnost in ljubezenske občutke. Na razstavi obiskovalcem tudi svetujejo obisk mest v Benetkah, ki so še posebej pomembna za življenje Casanove. Med njimi je tudi Palača Ducale, v kateri je bil zaradi brezbožnosti in ukvarjanja z magijo zapeljivec zaprt več kot leto dni; iz zapora je pobegnil leta 1756.