puškin
Rusija zavrnila pritožbo novinarja Gershkovicha na podaljšanje pripora
23. 04. 2024 18.45
Sodišče v Moskvi je zavrnilo pritožbo ameriškega novinarja Evana Gershkovicha na podaljšanje pripora. 32-letnik, ki so ga zaradi domnevnega vohunjenja prijeli marca lani, bo tako v priporu, kjer čaka na sojenje, ostal vsaj do 30. junija.
Volitve v Rusiji: volili v helikopterju, avtobusih, glas oddal tudi 'Stalin'
17. 03. 2024 09.53
V Rusiji poteka zadnji dan predsedniških volitev, ki jih sicer ne spremlja negotovost, saj je zmagovalec bržkone znan. So pa za popestritev, poleg saboterjev in 'državljanskih neposlušnežev', poskrbeli volivci, ki so glas prišli oddat v kostumih. V Rusiji namreč poteka maslenica, ruski pust. Člani volilnih komisij in drugi volivci so tako na voliščih srečali širok nabor zgodovinskih osebnosti, od Stalina do Aleksandra Nevskega in Puškina ter še več živalskih kostumov.
'Zdaj vemo, kaj je v resnici v njem – on je morilec'
18. 03. 2023 14.25
Potem ko so jo geostrategi leta ignorirali, se je črnomorska regija nenadoma znašla v središču pozornosti geopolitike. Z invazijo Rusije na Ukrajino in njeno agresivno držo drugod v regiji so se namreč države ob obalah Črnega morja znašle na nevarni prelomnici.
FSB: Razrešili smo umor novinarke Darje Dugina, kriva je Ukrajinka
22. 08. 2022 06.19
Potem, ko so ruske oblasti v nedeljo po smrti hčere vplivnega desničarskega in nacionalističnega filozofa Aleksandra Dugina sprožile preiskavo umora, so zdaj za njeno smrt obtožile Ukrajino. Ruska državna varnostna služba FSB je ob tem objavila tudi videoposnetek domnevne storilke – Ukrajinke –, ki naj bi po napadu pobegnila v Estonijo. Darja Dugina je umrla v soboto v domnevnem atentatu na obrobju Moskve, katerega tarča naj bi bil neuradno pravzaprav njen oče.
Michel moral med obiskom Odese zaradi raketnega napada poiskati zavetje
09. 05. 2022 08.13
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob Dnevu Evrope nenapovedano obiskal Odeso v znak solidarnosti EU z ukrajinskim ljudstvom. Sprejel ga je ukrajinski premier Denis Šmihal, vendar je moral srečanje zaradi raketnega napada na to južno pristaniško mesto začasno prekiniti in se zateči na varno, so povedali viri pri EU. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je v sobotnem zračnem napadu na šolo v Lugansku umrlo 60 oseb. "Kar naenkrat se je vse zrušilo. Nič nam ni bilo jasno," je dejal eden od 27 preživelih. Drugi je bil izpostavil, da so se v šoli večinoma skrivali le otroci in upokojenci.
Pravi in 'fejk' narodi
16. 04. 2022 14.49
Ob pričetku ruskega napada na Ukrajino je Vladimir Putin objavil skoraj enoinpolurni govor o svojem pogledu na odnose med Ukrajino in Rusijo. V govoru je Ukrajince obravnaval kot narod, ki je bil izmišljen s strani Leninovih boljševikov, po krivici ločen od ruskega. Napad Rusije je opravičil kot poravnavo davno izdanih računov. Hkrati pa je Putin ukrajinski narod v svojem govoru, kljub njegovi domnevni "lažnosti", nazival kot bratskega; po njegovem Rusi, Ukrajinci in Belorusi tvorijo en sam narod, ki je zaradi tujih agresorjev med seboj ločen na tri veje in ne pod enotnim krovom Moskve.
Nekdanjo rusko vohunko obtožili plagiatorstva
02. 11. 2011 10.50
Anna Chapman, znana kot nekdanja vohunka, v Rusiji ohranja aktivno javno podobo in med drugim piše tudi kolumno. Blogerji jo zdaj obtožujejo, da je del najnovejše kolumne prepisala.
Gagarinova hči direktorica Kremeljskega muzeja
15. 04. 2001 00.00
Elena Gagarin, hčerka prvega človeka v vesolju, ruskega kozmonavta Jurija Gagarina, je bila v četrtek, ravno na 40. obletnico prvega očetovega poleta v vesolje, imenovana za direktorico Kremeljskega muzeja. Gagarinova je bila doslej zaposlena v moskovskem muzeju Puškin, sicer pa je specialistka za britansko umetnost.
Preiskava o smrti Jurija Gagarina
28. 03. 2001 00.00
O vzroku za smrt Jurija Gagarina se bo določno mogoče izreči šele takrat, ko bo glavno vojaško tožilstvo zadevo o njegovi smrti odprlo za javnost, je ob 33-letnici smrti prvega vesoljca izjavil nekdanji vojaški tožilec Andrej Suhomlinov.
Mednarodni simpozij o Prešernu
30. 11. 2000 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik je danes v prostorih SAZU odprl dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, na katerem številni domači in tuji strokovnjaki predstavljajo Prešerna iz različnih optik, predvsem pa ga skušali vpeti v naš čas, kot sodobnika. Akademik France Bernik je v nagovoru spomnil, da je kultura proces, ki se odvija postopoma, vsako novo obdobje je vedno še bolj novo. Začetke slovenske kulture nedvomno zaznamujejo Brižinski spomeniki, ki so začrtali slovensko tradicijo, nadalje nikakor ne moremo mimo Trubarja in prve slovenske knjige, genialni predor k moderni slovenski kulturi pa je uspel prav Prešernu. Danes Prešerna beremo in razumemo drugače, saj je v ozadju samostojna država, čas demokratizacije. Prešeren je velik klasik, a vendar je tudi velik sodobnik, je še povedal Bernik.
Strah pred bombnimi napadi
10. 08. 2000 00.00
Zaradi vrste preplahov o domnevnih bombah je ruska policija v noči na četrtek v Moskvi opravila več preiskav in evakuirala eno od železniških postaj, je sporočila mestna uprava. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes obiskal postajo podzemne železnice Puškin, prizorišče eksplozije, v kateri je v torek umrlo osem ljudi, 97 pa jih je bilo ranjenih. V spomin na žrtve je položil vence. Preiskovalci torkove eksplozije so danes objavili štiri računalniško izdelane portrete osumljenih napadalcev, med njimi tudi portret glavnega osumljenca.
Boljši odnosi med Slovenijo in moskovsko regijo
22. 05. 2000 19.56
Ljubljanska županja Vika Potočnik, delegacija Mestne občine Ljubljana in delegacija slovenskih gospodarstvenikov se je danes v ruskem glavnem mestu sestala z guvernerjem moskovske regije Borisom Gromovom. Kot je poudaril Gromov, prihod delegacije iz Slovenije pomeni, da se bodo odnosi med Slovenijo in moskovsko regijo močno izboljšali. Potočnikova je Gromovu tudi predala seznam projektov in predlogov za sodelovanje, ki so jih pripravili člani delegacije gospodarstvenikov in še nekatera druga slovenska podjetja.
Ljubljanska županja v Moskvi
21. 05. 2000 12.05
Ljubljanska županja Vika Potočnik je včeraj na povabilo moskovskega kolega Jurija Lužkova danes z delegacijo Mestne občine Ljubljana (MOL) prispela na tridnevni obisk v rusko prestolnico. Z moskovskim županom bosta jutri podpisala protokol o prijateljstvu in sodelovanju med prestolnicama, Potočnikova pa se bo vpisala tudi v zlato knjigo Moskve.
Literarno nagrado Puškin bo prejel Mamlejev
20. 05. 2000 11.31
Literarno nagrado Puškin za leto 2000 bodo podelili 60-letnemu moskovskemu pisatelju Juriju Vitaljeviču Mamlejevu. Ruskemu pisatelju bodo nagrado v vrednosti 40.000 mark podelili na mednarodnemu kongresu PEN 26. maja v Moskvi, je pred dnevi sporočil sklad Alfred Toepfer F.V.S. v Hamburgu. Žirija se je za Mamlejeva odločila zaradi njegovega ''presenetljivega in nezamenljivega opusa'', ki ga je ustvarjal od 50. let dalje. V novelah in romanih, ki so do leta 1990 izhajali le v tujini, se je Mamlejev loteval tem, kot so smrt in nesmrtnost, nihilizem in spiritualnost, beda vsakdanjika in iskanje smisla. Nagrado Puškin je sklad F.V.S. ustanovil leta 1989, in sicer za rusko pisoče pisatelje.
Ljubljanska županja se odpravlja k županu Moskve
19. 05. 2000 12.45
Ljubljanska županja Vika Potočnik bo na povabilo moskovskega kolega Jurija Lužkova jutri odpotovala na tridnevni obisk v Moskvo. Z moskovskim županom bosta podpisala protokol o prijateljstvu in sodelovanju med prestolnicama, Potočnikova pa se bo vpisala tudi v zlato knjigo Moskve. Ljubljanska županja se bo med obiskom sestala še z guvernerjem moskovske regije Borisom Gromovom. Potočnikovo bo na obisku poleg delegacije MOL, spremljala tudi delegacija slovenskih gospodarstvenikov, ki bo imela posebne pogovore o možnosti slovenskih investicij v moskovski regiji. V delegaciji bodo predstavniki Krke, Leka, Heliosa, Kovinotehne, Rika in Iskratela, zato ljubljanska županja obisku pripisuje tudi velik gospodarski pomen, čeprav bo za slovensko prestolnico najvažnejši podpis dogovora o sodelovanju, ki ga bosta z moskovskim županom podpisala v ponedeljek, 22. maja, ljubljanska županja pa se bo isti dan srečala še z guvernerjem moskovske regije Gromovom. Obisk pomeni tudi možnost predstavitve Slovenije, saj bo že v soboto v moskovskem Centralnem domu žurnalistov proslava v počastitev dvestoletnice rojstva Franceta Prešerna, ki bo potekala ob zaključku simpozija Prešeren-Puškin. Poleg tega v ponedeljek zvečer na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi pripravljajo tudi sprejem za ljubljansko delegacijo, moskovskega župana, predstavnike mesta in ruske gospodarstvenike, v torek, 23. maja, pa se bo ljubljanska županja pred vrnitvijo v Slovenijo srečala še s predstavnikom Ruske pravoslavne cerkve.
Razstava Zlati zakladi v Moskvi
18. 04. 2000 14.44
Legendarni zlati zakladi Troje so kot stalna razstava na ogled v moskovskem muzeju Puškin. Na razstavi je mogoče videti 260 predmetov zaklada, ki ga je leta 1873 odkril nemški arheolog Heinrich Schliemann. Zlati zakladi iz Troje so sicer eno od glavnih odprtih vprašanj glede zaplenjenih umetniških del med Rusijo in Nemčijo. Moskva je sicer nedavno izrazila pripravljenost, da zaplenjena umetniška dela, med njimi tudi zlate zaklade Troje, prikažejo na razstavi v Nemčiji, vendar pod pogojem, da se Nemčija obveže, da bo razstavljene predmete kasneje vrnila.
Rusi bodo nazdravili 11-krat
31. 12. 1999 08.19
Na silvestrovo se bo več sto Moskovčanov že ob 15. uri zbralo v središču ruske prestolnice, da bi tako skupaj s prebivalci ruskega daljnega vzhoda, kjer bo takrat že odbila polnoč, pozdravili prihod novega stoletja.
Francoske umetniške mojstrovine v Rimu
13. 11. 1999 12.34
V Rimu so včeraj odprli razstavo z naslovom Od Poussina do impresionistov, na kateri bo do 27. februarja prihodnje leto na ogled 25 mojstrovin francoskih umetnikov, ki jih sicer hrani moskovski muzej Puškin. Razstava obnavlja zgodovino francoske umetnosti od 17. pa do začetka 20. stoletja in predstavlja dela velikih francoskih umetnikov, kot so Nicolas Poussin, Antoine Watteau, Jean-Honor Fragonard, Paul Cezanne, Vincent Van Gogh, Pablo Picasso in Pierre Bonnard.
Ruski eksperiment - grafika na poti do avantgarde
10. 10. 1999 18.19
Razstava ''Chagall, Kandinski in ...'' je do 21. novembra na ogled v Zgodovinskem muzeju na Dunaju. Moskovski muzej Puškin gostuje z grafikami iz obdobja 1900-1930. Iskanje novih form je dalo ruski umetnosti prvih treh desetletij oznako ruski eksperiment. Močno se čutijo zahodnoevropski vplivi od Cezanna do kubizma, kljub temu pa se je razvili prepoznaven in edinstven slog, kot sta ruska veja konstruktivizma - suprematizem - in neoprimitivizem. V 20. letih je avantgardo zaustavila država in jo leta 1932 prepovedala ''v dobro'' socialistični umetnosti. Številni ruski umetniki so zato odšli v tujino. Na Dunaju se predstavlja približno 100 del 41 umetnikov; večina je prvič na ogled v avstrijski prestolnici. Poleg znanih imen, kot so Marc Chagall, Vasilij Kandinski in Kazimir Malevič, bodo predstavili tudi manj znane umetnike.
V Cannesu na ogled ruski naivci
12. 07. 1999 16.27
Muzej naive iz Moskve, ki avgusta praznuje prvo obletnico obstoja, bo ta dogodek obeležil z razstavo šesetdesetih slik na Festivalu ruskih umetnosti, ki bo od 19. do 25. avgusta potekal v Festivalni palači v Cannesu.
Ameriška univerza bo za nekaj časa dobila spomenik Aleksandra Puškina
05. 06. 1999 17.38
V okviru prireditev ob 200. obletnici rojstva velikega ruskega pesnika Aleksandra Puškina, bo kampus washingtonske univerze George Washington za nekaj časa krasil Puškinov spomenik. Puškin, ki ga nekateri imenujejo tudi ruski Shakespeare, je bil nekaj časa uslužbenec carskega zunanjega ministrstva. Zaradi svojih demokratičnih pogledov so ga carske oblasti večkrat preganjale. Toda Puškin je bolj znan po svoji poeziji in zgodbah. Njegovo delo Boris Godunov predstavlja eno ključnih opernih del. Peter Rollberg, profesor slovanskih jezikov na washingtonski univerzi, poudarja, da je Puškin veliko prispeval k uveljavljanju ruskega jezika. V Washingtonu že stoji spomenik drugemu slovanskemu književniku Tarasu Ševčenku. Njegovo mesto v ukrajinski književnosti je podobno Puškinovemu v ruski književnosti.
Nova državna Puškinova nagrada ob dvestoletnici književnikovega rojstva
04. 06. 1999 11.48
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina (1799-1837) je ruski predsednik Boris Jelcin objavil uvedbo novih državnih nagrad, Puškinovih medalj, ki jih bodo letos za izjemne kulturne dosežke podelili 5. junija, dan pred številnimi slovesnostmi, ki bodo ob jubileju potekale po vsej Rusiji. Pesnik, pisatelj in dramatik Puškin je označevan za eno najbolj vsestranskih in svobodomiselnih osebnosti svojega časa in utemeljitelj različnih zvrsti v sodobni ruski literaturi. Poznan je predvsem po romanu v verzih Jevgenij Onjegin, zgodovinski tragediji Boris Godunov ter prozah Pikova dama in Stotnikova hči.
Francozi, Nemci in Rusi bodo skupaj posneli film o Puškinu
15. 10. 1998 13.18
Francoski, nemški in ruski filmski ustvarjalci nameravajo posneti film o zadnjem letu Puškinovega življenja. Pogovori o skupnem projektu, ki so tekli kar nekaj časa, so končani in snemanje naj bi se začelo v začetku prihodnjega leta. Trajalo naj bi približno pol leta. ''Načrtujemo dveurni film, dogajanje pa bo postavljeno deloma v Francijo in Nemčijo, v glavnem pa v St. Peterburg, kjer bo k realizaciji projekta pristopil Lenfilm studio,'' je povedal Akim Salbijev, ki bo v filmu igral, sodeloval pa bo tudi kot asistent režije. Michel Duvernet, ki je napisal scenarij, bo asistent režije s francoske strani. Film z naslovom Puškin si je zamislil kot svojevrstno filmsko kesanje in resnično zgodbo o tragični usodi ''sužnja slave'', ki je bil žrtev obrekovanj.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.