raziskovalci
Nov državni praznik: prvič praznujemo dan znanosti
10. 11. 2025 10.05
V Sloveniji prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe. Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Predsednica države Nataša Pirc Musar je v poslanici poudarila pomen znanosti, raziskovanja in kritičnega razmišljanja.
Podelili nagrade in priznanja za izjemne znanstvene in raziskovalne dosežke
09. 11. 2025 21.41
V Cankarjevem domu so podelili 15 državnih nagrad in priznanj za izjemne znanstvene in raziskovalne dosežke. Prejemnikom nagrad in priznanj je čestital tudi predsednik vlade Robert Golob, ki se jim je zahvalil za njihov izjemen prispevek k razvoju znanosti doma in v svetu ter poudaril pomembnost znanosti za razvoj države.
Zavržene gore oblačil dušijo svet: Slovenci trošimo preveč, omare polne nenošenih oblačil
09. 11. 2025 08.07
V povprečju ima vsak prebivalec Slovenije v omari pet kosov oblačil, ki jih še ni oblekel, vsako leto pa 11 kosov zavrže, čeprav so še uporabni, ugotavlja nova raziskava, ki jo je izvedla Mediana. Takšno ravnanje, ki je postalo del našega vsakdanjega življenja, pa luknjo pušča tudi v naši denarnici. Slovenci namreč v povprečju pogosto nosimo le 20 odstotkov oblačil, ki visijo na naših obešalnikih. Če kot povprečen Slovenec na mesec za oblačila zapravite 80 evrov, bi lahko torej precej privarčevali. Pogosto se ne zavedamo, da je vsako oblačilo, ki ga ne nosimo, odpadek v nastajanju. Vsako oblačilo, ki ga ne kupimo, je tako zmaga tako za denarnico kot za planet, ki se duši v tekstilnih odpadkih. Raziskava potrošnih navad je pokazala, da Slovenci načeloma verjamemo v svoj vpliv na okolje – a se pri nakupih še vedno pogosto odločamo impulzivno.
Odkrili največjo pajkovo mrežo na svetu: v njej živi več kot 110.000 pajkov
07. 11. 2025 14.59
Raziskovalci so v odročni jami na meji med Grčijo in Albanijo, poznani kot Žveplova jama, odkrili po njihovih navedbah največji znani kompleks pajkovih mrež na svetu. Razteza se na približno 106 kvadratnih metrih in je dom več kot 111.000 pajkom. Še bolj zanimivo je dejstvo, da v mreži sobivata dve različni vrsti.
Pomemben mejnik: zdravilo za Urbana prejelo odobritev za začetek klinične študije
05. 11. 2025 10.16
Fundacija CTNNB1 je po petih letih raziskav prejela uradno odobritev državne agencije za zdravila in medicinske pripomočke za začetek klinične študije, namenjene razvoju prve genske terapije za sindrom CTNNB1. V študijo bo predvidoma vključenih 12 otrok, vsaj deset iz tujine, potekala pa bo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Orke v Mehiki napadle morske pse in pojedle njihova jetra
04. 11. 2025 18.30
V Mehiki so posneli skupino ork, ki je lovila in napadla mlade morske pse ter nato pojedla njihova energijsko bogata jetra. Raziskovalci so ugotovili tudi, da so orke morskega psa obrnile na hrbet in ga s tem onesposobile.
Faraoni 'oživeli' na nebu: po dveh desetletjih uradno odprli Veliki egipčanski muzej
02. 11. 2025 10.55
V neposredni bližini piramid v Gizi so slavnostno odprli Veliki egipčanski muzej, ki je odslej dom največje zbirke artefaktov starodavne egipčanske civilizacije na svetu. Spektakularen šov je spremljal veličasten ognjemet, orkester, številni igralci in pevci. Na nebu nad muzejem so s pomočjo dronov oživeli faraoni, ki pa so se tudi v "človeški obliki" sprehodili po prizorišču. Odprtja so se udeležili številni svetovni voditelji, ki so si med prvimi ogledali približno 5000 predmetov iz Tutankamonove grobnice. Zbirka bo namreč prvič v celoti razstavljena. Gradnja muzeja je stala skoraj milijardo evrov, trajala pa je kar dve desetletji. Otvoritveno slovesnost so iz različnih razlogov večkrat prestavili, nazadnje zaradi napetosti med Izraelom in Iranom. Mi smo jo spremljali v rezidenci egiptovske veleposlanice v Sloveniji.
Slovaki uvedli najvišjo dovoljeno hitrost na pločnikih
29. 10. 2025 17.22
Slovaška je šla pri zagotavljanju večje varnosti v prometu še korak dlje. Z novim zakonom so namreč določili najvišjo dovoljeno hitrost na pločnikih na šest kilometrov na uro. Omejitev bo veljala tudi za pešce. Na družbenih omrežjih se Slovaki sprašujejo, ali jih bo kazen doletela tudi, če bodo na primer po pločniku tekli, da bi ujeli avtobus.
Naši raziskovalci odkrili ključ do razumevanja nevrodegenerativnih bolezni
29. 10. 2025 06.06
Raziskovalna skupina Jerneja Uleta s Kemijskega inštituta (KI) je odkrila nov biološki proces, s katerim celice ohranjajo ravnovesje med beljakovinami, ki so si podobne po nalogah, in preprečujejo njihovo škodljivo kopičenje. Odkritje, ki so ga objavili v reviji Nature, bi lahko pripomoglo k boljšemu razumevanju nevrodegenerativnih bolezni.
BLOG: Recept za dolgo življenje
26. 10. 2025 09.44
V želji, da bi živeli čim dlje, smo pripravljeni narediti marsikaj. Marsikaj čudaškega, iracionalnega in včasih celo utrujajočega. Kupujemo prehranske dodatke, merimo korake, posvečamo se dihalnim vajam, popijemo liter zelenega soka na tešče in upamo, da bomo s tem prehiteli staranje. Da ne govorim o svetem gralu – to je konzumiranje raznih 'super živil'. Vse to z enim ciljem: da bi bili zdravi in dolgoživi.
Svet na dolgi rok postaja vse manj religiozen
25. 10. 2025 14.45
Klasični sociologi, kot sta Karl Marx in Max Weber, so si predstavljali, da bodo ljudje z napredovanjem moderne družbe vse bolj opuščali svojo vero v boga (ali bogove), nadnaravne in podobne nepreverljive sile. Svet naj bi se zaradi znanosti, izobrazbe in tehnoloških sprememb postopoma sekulariziral. Stoletje in pol po tej napovedi se vsaj na prvi pogled zdi, da religija ostaja precej močnejša od predvidevanj.
'Modeli umetne inteligence morda razvijajo lasten preživetveni nagon'
25. 10. 2025 14.29
Raziskovalci umetne inteligence opažajo, da se nekateri modeli – vključno z Googlovim Geminijem, xAI-jevim Grokom 4 ter OpenAI-jevim GPT-jem – obnašajo vse bolj 'samovoljno'. Opisali so scenarije, v katerih so modelom UI najprej zadali določeno nalogo, nato pa izrecna navodila, naj se sami izklopijo. Namesto tega, so modeli napotke sabotirali. Ena od razlag, zakaj takšno 'vedenje', bi po mnenju strokovnjakov lahko vključevala nagon po 'preživetju'.
Kočevski pragozd: dih preteklosti, utrip prihodnosti
25. 10. 2025 08.56
V svetu, kjer nas vsak dan prehitevajo obveznosti, odzvanja zvok telefonskih obvestil in klicev, nam je dan vedno prekratek, ušesa in oči polni impulzov, obstaja kraj, kjer čas teče povsem drugače. V Sloveniji imamo takšnih kar 13, skoraj polovico na Kočevskem. V tokratni rubriki Na bolje sem se odpravila proti pragozdu Krokar, kjer bukev svoja semena trosi po vsej Evropi že več kot 12.000 let in tako dokazuje, da narava ne hiti in se zna dobro prilagajati, če jo človek le pusti pri miru.
Bruselj: Meta in TikTok kršita zakonodajo, raziskovalci brez dostopa do podatkov
24. 10. 2025 13.03
Ameriški tehnološki velikan Meta in kitajsko družbeno omrežje TikTok raziskovalcem ne zagotavljata ustreznega dostopa do javnih podatkov, s čimer kršita akt o digitalnih storitvah, so sporočili iz Evropske komisije. Meti med drugim očitajo tudi uporabnikom neprijazne mehanizme za označevanje nedovoljenih vsebin.
Slovenščina med tujci: ovira ali priložnost?
19. 10. 2025 13.58
Vsako leto v Slovenijo prihaja več tujcev, med njimi študenti, raziskovalci, zdravniki, delavci, iskalci azila. Skoraj vsi pa naletijo na enako oviro: slovenski jezik. Zakonodaja od njih zahteva vedno višjo raven znanja – za delo, bivanje ali celo združitev z družino.
Zaupanje v digitalnem svetu 2025: Kako najti ravnotežje med tehnologijo in človekom v dobi umetne inteligence?
17. 10. 2025 00.15
V času, ko digitalne tehnologije, avtomatizacija in umetna inteligenca vse bolj oblikujejo naš vsakdan, postaja vprašanje zaupanja ključnega pomena.
'Alternativni ukrepi upravljanja z medvedom, kot je kontracepcija, so norost'
15. 10. 2025 17.06
Sistem upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji se nevarno odmika od znanstvenih in strokovnih temeljev, na katerih je dolga leta temeljil njegov uspeh, uvajajo pa se novi, "alternativni" ukrepi, ki so bodisi neučinkoviti, neizvedljivi ali celo škodljivi, opozarjajo strokovnjaki Biotehniške in Veterinarske fakultete UL.
Instagram za najstnike uvaja strožje omejitve
14. 10. 2025 17.14
Družba Meta, ki ima v lasti Instagram, je sporočila, da bodo najstnikom na aplikaciji omejili dostop do fotografij in videoposnetkov, ki namigujejo na seks, droge ali nevarne vragolije. Najstniki na Instagramu ne bodo mogli slediti profilom, ki imajo na primer v opisu povezavo do OnlyFansa, ali jim pisati zasebnih sporočil. Omejitev bo veljala tudi v nasprotni smeri.
Temna plat zlatih rekordov: izsekani gozdovi, zastrupljene reke in krvavi spopadi
13. 10. 2025 16.39
Oborožene kriminalne skupine sekajo dragoceni deževni gozd, da bi izkoristile rekordne cene zlata, ugotavljajo raziskovalci. Nezakonita zlata mrzlica je v perujski Amazoniji izkrčila že 140.000 hektarjev deževnega gozda. Kot opozarjajo se stanje le zaostruje, saj se tuje oborožene skupine premikajo v regijo, da bi izkoristile rekordne cene zlata. Žrtvi pa padla drevesa in zastrupljene reke. Avtohtoni prebivalci pa prihajajo v spore z oboroženimi rudarji.
Za vstop v Schengen po novem obvezna biometrična registracija
12. 10. 2025 07.00
Odslej bodo vsi državljani držav zunaj Evropske unije, ki potujejo v schengensko območje, morali uporabljati nov avtomatiziran biometrični sistem EES. Sistem bo postopoma nadomestil dosedanje ročne kontrole potnih listov, Evropska unija pričakuje, da bo v celoti operativen do aprila prihodnje leto.
Potrošniki 'brez meja': Najbolj potratni ZDA in Kanada, kaj pa Slovenija?
07. 10. 2025 06.18
Novo poročilo ugotavlja, da je povprečni ogljični odtis sodobnega življenjskega sloga sedemkrat višji od primernega, če želimo doseči pariški podnebni cilj 1,5 stopinje Celzija. Najbolj potratne so ZDA, Avstralija in Kanada, ki imajo do 17-krat višji odtis. Slovenija se po novem poročilu uvršča na 14. mesto z ogljičnim odtisom, ki je 7-krat višji od ustreznega, če želimo uresničiti pariške podnebne cilje. Največja porabnika emisij Slovencev sta uporaba osebnih avtomobilov in prehrana, ki temeljita na mesnih in mlečnih izdelkih ter fosilnih gorivih.
Kako (tudi) slovenski znanstveniki pred izumrtjem rešujejo največjo školjko v Sredozemlju?
05. 10. 2025 19.30
Nekoč se je školjka bohotila na morskem dnu, potem pa je udarila skrivnostna morska epidemija, ki je pomorila skoraj vse osebke. Usoda karizmatičnih velikanov je tako danes v rokah znanosti. Znanstveniki so v iskanju živih leščurjev podrobno preiskali 200 kilometrov obale, 100 dni potapljanja so namenili spremljanju, sodelovalo je več kot 60 znanstvenikov iz vseh sredozemskih držav. Rezultat pa: v zaščitena morska območja jim je uspelo preseliti približno 50 odraslih osebkov.
Slovenski znanstveniki razvijajo naravni premaz iz gliv, ki bi lahko nadomestil strupene materiale
29. 09. 2025 00.15
V sproščenem okolju Izole, enega najlepših obmorskih mest v Sloveniji, poteka razvoj presenetljivih inovacij. V starem središču mesta skupina raziskovalcev, ki jo podpira EU, razvija naravni gradbeni material, ki bi lahko spremenil naše stavbe.
Bakterije, ki lahko odpadno plastiko spreminjajo v protibolečinska zdravila
28. 09. 2025 19.03
V začetku letošnjega leta je raziskovalcem uspel izjemen nov način 'uporabe' odpadne plastike. Genetsko spremenjena bakterija E. coli je 'pojedla' plastiko, iz nje pa je proizvedla najbolj znano protibolečinsko sredstvo paracetamol.
Največ stoletnikov v Evropi: dobri geni ali imajo še kakšno skrivnost?
28. 09. 2025 07.15
Na slikovitem italijanskem otoku Sardinija živi najvišji delež stoletnikov v Evropi, tudi na pokopališču vam ne bo treba dolgo iskati, da boste našli spomenik, pod katerim je pokopan kakšen stoletnik. Kateri so razlogi? Znanstveniki se že dlje časa trudijo ugotoviti skrivnosti t. i. modrih con. V Evropi se sicer nahaja še ena - na grškem otoku Ikaria.
Pomemben preboj v zdravljenju neozdravljive bolezni: upočasnili potek
25. 09. 2025 10.42
Zdravnikom je uspelo nepredstavljivo. Eno izmed najbolj uničujočih bolezni – Huntingtonovo bolezen – so prvič učinkovito zdravili. Bolezen se prenaša v družini, neusmiljeno ubija možganske celice in je podobna kombinaciji demence, Parkinsonove bolezni in bolezni motoričnih nevronov. To ne pomeni, da so bolezen ozdravili, ampak, da jim je uspelo neverjetno upočasniti bolezen.
Ubijalska vročina: poleti leta 2024 v Evropi vzela več kot 62.000 življenj
24. 09. 2025 10.31
Rekordno vročino v Evropi izjemno vročega leta 2024 so raziskovalci povezali z več deset tisoč smrtnimi žrtvami. Ekstremne temperature so namreč prizadele večji del stare celine, Sredozemlje pa postaja glavno žarišče podnebnih sprememb. Vročina lahko namreč močno vpliva na vaš srčno-žilni sistem in uravnavanje temperature našega telesa. Tako se že obstoječe zdravstvene težave še povečajo in poslabšajo. Pri tem pa so še posebej ranljivi otroci in starejši ljudje.
WHO po izjavah Trumpa: Jemanje paracetamola ne povzroča avtizma
23. 09. 2025 08.39
Ameriški predsednik Donald Trump, ki si je v svojem mandatu zadal, da bo ugotovil vzrok za pojav avtizma, je ameriške nosečnice pozval, naj ne jemljejo zdravila Tylenol, katerega glavna učinkovina je paracetamol. Čeprav ni predložil nobenih konkretnih znanstvenih dokazov, trdi, da lahko zdravilo "povzroča avtizem". Predstavniki ameriške zdravstvene stroke so njegove izjave označili za neodgovorne in znanstveno neutemeljene. Odzvali pa so se tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji.
Skrivnostni kraterji v Sibiriji: so končno odkrili, zakaj so nastali?
23. 09. 2025 10.55
Pred več kot desetletjem so v permafrostu zahodne Sibirije odkrili skrivnostne kraterje. Najprej se je pojavil en ogromen krater, potem pa so jih odkrili še vsaj 20. Znanstveniki še vedno iščejo odgovore, zakaj nastajajo ta večstometrska brezna. Doslej so menili, da so imele velik vpliv na nastanek podnebne spremembe, so pa njihov nastanek pospremile tudi številne teorije zarote. Med zadnjimi razlagami, ki jih ponujajo raziskovalci, ki jim neznan izvor ne da miru, so večje koncentracije plina pod permafrostom.
Smrtonosna mesojeda bakterija, ki jo poganjajo podnebne spremembe: letos pokončala pet ljudi
20. 09. 2025 16.18
V Louisiani je leta 2025 zaradi mesojede bakterije, ki se pojavlja v toplih obalnih vodah, umrlo pet ljudi, so sporočile oblasti. Kot opozarjajo, je število smrti zaradi bakterije Vibrio vulnificus preseglo povprečje. Razlog pa: podnebne spremembe, zaradi katerih so vode vedno toplejše in bakteriji še bolj ugajajo, predvidevajo.