razvite države
130 milijard evrov namesto za kohezijo za obrambo, Sloveniji grozi prepolovitev sredstev
13. 09. 2025 07.00
Župani slovenskih občin dobro vedo, kaj pomeni beseda kohezijski denar. Z njim so financirali številne projekte. Gre za denar, ki ga Evropska unija namenja za manj razvite regije. Po novem predlogu pa naj bi kar 130 milijard evrov iz te vreče namenili za obrambo. Tej temi se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki ji kmalu grozi tudi interpelacija, kar nekoliko izognila v letnem nagovoru v Evropskem parlamentu. Je pa med drugim napovedala razvoj evropskega električnega avtomobila in tudi ukrepe proti Izraelu. Odzivi slovenskih poslancev so precej različni.
'Živeti od čebelarstva je kot loterija'
19. 07. 2025 07.29
Čebelar. Ne le poklic – je tradicija, način življenja, kulturna dediščina. A danes se dejavnost srečuje z vsakodnevnimi izzivi, ki ogrožajo ne le delo čebelarjev temveč tudi prihodnost čebel nasploh. Kako se s tem spopadajo tisti, ki s čebelami živijo vsak dan? Kaj pravijo tisti, ki že desetletja od blizu spremljajo spremembe v panjih in pri čebelah?
Je neoliberalni udar strl delavske pravice?
12. 04. 2025 11.03
Prostotržni paket reform, ki ga pogosto derogatorno imenujemo neoliberalizem, ima različne družbene posledice. Zniževanje obdavčitve bogatašev in omejevanje socialne države je en vidik, ki povečuje neenakosti. Drugi sestavni del neoliberalnih politik je rahljanje omejitev pri mednarodnem trgovanju, kar povečuje umore. A učinki niso zgolj negativni. Tretji obraz neoliberalizma – deregulacija – jih presenetljivo pomaga zmanjševati. Celo zahtevne mere revščine, t. i. relativna revščina, se lahko zaradi nekaterih omenjenih politik zmanjšajo.
Protestniki si običajno zatisnejo ušesa. Kaj je prestrašilo Srbe?
17. 03. 2025 14.00
V Srbiji ne potihnejo očitki o uporabi zvočnega topa, čeprav jih oblasti vsakodnevno zanikajo in grozijo s sankcioniranjem tistih, ki širijo informacije o tem. Nevladniki po drugi strani zahtevajo neodvisno mednarodno preiskavo in napovedujejo kazenske prijave. (Ne)uporaba zvočnega topa med nedavnimi protivladnimi protesti pa ne odmeva samo v Srbiji, ampak tudi drugod po svetu, saj incident komentirajo tudi tuji varnostni strokovnjaki. Ti menijo, da bi se nenavaden zvok morda lahko uporabil za izzivanje strahu. Kaj sicer t. i. zvočni top sploh je? Naprava je bila razvita za potrebe vojske, njena uporaba pa se je nato razširila.
Slovenija pri zaznavanju korupcije napredovala za šest mest
11. 02. 2025 12.19
Slovenija je pri indeksu zaznavanja korupcije za leto 2026 napredovala za štiri točke oz. za šest mest, a predsednik KPK Robert Šumi opozarja, da nas kljub izboljšanju čaka še veliko dela, saj ostajamo pod povprečjem EU in OECD. Medtem ministrstvo za pravosodje pozdravlja napredek in izpostavlja zakonodajne spremembe, kot sta dopolnitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije iz leta 2020 in zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je bil sprejet leta 2023.
Janković Vučiću poslal pismo podpore, protipeticijo podpisalo 100 Ljubljančanov
31. 01. 2025 06.19
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prejel pismo podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga je pozval, naj nadaljuje pot predsednika in ne dovoli, da bi pritiski ali napadi zamajali smer močne, neodvisne in razvite Srbije, ki jo je začrtal, poročajo srbski mediji.
'Bodo države v razvoju poleg podnebne dobile še dolžniško krizo?'
24. 11. 2024 16.41
Preveliko ukvarjanje s financami ne rešuje neobvladljivosti podnebnih sprememb, prava pot je takojšnje odpravljanje vzrokov podnebnih sprememb, dobivamo pa sprenevedanje glede posledic oz. kulturo neukrepanja, je zaključke letošnje podnebne konference ZN v Bakuju komentirala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Razvite države zadovoljne, države v razvoju pa: 'Dogovor je za nas žaljivka'
24. 11. 2024 12.30
Številni voditelji, med njimi ZDA, EU in več evropskih držav, so pozdravili dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju, dosežen na podnebni konferenci ZN v Bakuju (COP29). Države v razvoju in okoljski aktivisti pa so do dogovora kritični, saj menijo, da ne gre dovolj daleč, obljubljeni znesek pa da je premajhen.
Podnebni vrh se je končal z dogovorom – in veliko jeze
24. 11. 2024 07.06
Predstavniki držav na podnebni konferenci ZN v Bakuju so v poznih jutranjih urah po lokalnem času potrdili nov dogovor, na podlagi katerega bodo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard dolarjev (288 milijard evrov) letne pomoči za podnebne ukrepe. Najranljivejše države niso mogle skrivati razočaranja.
Novinarji pobirajo stave, za koliko ur se bo zavleklo tokrat
23. 11. 2024 07.00
Namesto 1300 milijard bi bogate države državam v razvoju letno namenile le 250 milijard dolarjev za podnebne ukrepe. Okoljevarstvene organizacije so na nogah, to je nezadostno in sramotno. Zakaj dogovora po dveh tednih pogajanj na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju še ni?
Razvite države bi za podnebne ukrepe namenile 239 milijard evrov letno
22. 11. 2024 14.36
Udeleženci podnebne konference ZN v Bakuju (COP29) so po večurni zamudi dočakali objavo novih osnutkov zaključnih dokumentov. Ti med drugim predvidevajo, da bi razvite države državam v razvoju za podnebne ukrepe do leta 2035 zagotovile 250 milijard dolarjev (239 milijard evrov) finančne pomoči na leto, v obdobju do leta 2025 je ta znesek pri 100 milijardah dolarjev (95 milijardah evrov).
Na COP29 prvi osnutki zaključnih dokumentov, sporne točke ostajajo nerazrešene
21. 11. 2024 10.39
Predsedstvo podnebne konference ZN v Bakuju je dan pred uradnim zaključkom dogodka objavilo prve osnutke zaključnih dokumentov, ki kažejo, da so države še daleč od dogovora o novem cilju glede finančne pomoči državam v razvoju. Glavne sporne točke pogajanj glede tega, kdo mora prispevati, koliko in kaj vse šteje k pomoči, ostajajo nerešene.
O neurju v Španiji, Bidnu in Trumpu ter porazu slovenskih nogometašev
16. 11. 2024 21.20
Teden se je začel s podnebno konferenco v Bakuju, a so udeleženci že prvi dan naleteli na težave, ker se niso strinjali glede dnevnega reda konference. Pestro je tudi v ZDA, Donald Trump je imenoval več ljudi v vlado, srečal pa se je tudi s sedanjim predsednikom Joejem Bidnom. Španci pa bijejo svoje bitke, zopet so se soočili z novim neurjem in nalivi. Na bele steze pa se vrača legendarna ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn.
V mestu, ki diši po nafti, o prepovedi nafte. Paradoks?
12. 11. 2024 15.45
Ko se voziš po veliki prestolnici Azerbajdžana, Bakuju, kjer poteka svetovni podnebni vrh, ne začutiš samo rahlega vonja po naftnih derivatih, ampak tudi vonj po denarju; s prekrasnimi novimi steklenimi zgradbami, ki so vtkane v stari del mesta, in največji izmed vseh, prelepi zgradbi muzeja – centra Hejdarja Alijeva, nekdanjega predsednika, tako rekoč očeta republike Azerbajdžan – ki je delo iraško-britanske arhitektke Zahe Hadid, za mnoge najpomembnejše arhitektke stoletja.
Pogovori na podnebni konferenci zastali, še preden so se zares začeli
11. 11. 2024 14.22
V azerbajdžanski prestolnici Baku se je začela podnebna konferenca COP29, a pogovori so zastali že prvi dan. Udeleženci se namreč kljub uvodnim pozivom k sodelovanju ne strinjajo glede dnevnega reda konference. Dokler ta ni potrjen, pa pogajalske skupine ne morejo začeti dela. Na začetku so sicer Združeni narodi opozorili, da so cilji pariškega podnebnega sporazuma zelo ogroženi in da bo letošnje leto podrlo nove temperaturne rekorde.
'Krožno gospodarstvo ni utopija': Ni se treba odreči kakovosti življenja
19. 10. 2024 09.03
Krožno gospodarstvo, kljub temu, da poudarja odgovorno ravnanje z naravnimi viri, še zdaleč ni le naravovarstvena tema. Direktorico inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladejo Godina Košir smo povprašali, ali je krožno gospodarstvo rešitev za turbulentne razmere, v katerih se je znašla Evropa. Ne gre za čarobno paličico, ki bi rešila naše probleme, je pa način, da okrepimo konkurenčnost in odpornost gospodarstva in s tem tudi družbe, pravi. Svoje poslovanje lahko optimiziramo tako, da smo racionalnejši z viri, ki jih uporabljamo. Krožni poslovni modeli namreč stremijo k večji učinkovitosti, boljši in dolgoročnejši izkoriščenosti uporabljenih virov. Poudarja, da se nam ni treba odreči kakovosti življenja, ki jo imamo – nasprotno, s tem jo bomo morda uspeli ohraniti: "Pitna voda, lokalna hrana, čist zrak, ogrevan dom, bolj ko bomo udejanjali načela krožnosti, lažje bomo vse to ohranjali." Uresničevanje krožnega gospodarstva ni utopija, je nekaj uresničljivega, je prepričana.
Kako slabo živimo v Sloveniji in po svetu?
28. 09. 2024 09.27
Večina v razvitih in razvijajočih se državah zmotno verjame, da se je v zadnjih 20 letih svetovna ekstremna revščina povečala, kaže Ipsosova anketa Perils of perception (slo. nevarnosti čutnega dojemanja) iz leta 2017. Le petina jih je vedela, da se je v resnici občutno zmanjšala.
Kako se bodo zviševale plače v javnem sektorju?
25. 09. 2024 15.40
Predlog novega plačnega zakona, o katerem so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja podpisali izjavo o usklajenosti, določa novo plačno lestvico. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke, predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Zvišanja plač bodo različna, uveljavila pa bi se postopoma od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.
Cena globalnega kaosa: inflacija, pomanjkanje in paket v treh dneh
20. 09. 2024 05.36
Svet je povezan kot še nikoli, to pa s seboj prinaša tudi izzive. V zadnjih letih so globalne dobavne verige doživele številne nepredvidljive motnje, ki so močno vplivale na gospodarstva po vsem svetu. Pandemija covida je povzročila velikanske zamude in pomanjkanje ključnih izdelkov, okrevanje po pandemiji pa je še naprej oteženo zaradi rusko-ukrajinskega konflikta in vojne v Gazi, ob tem pa so naravne nesreče in podnebne spremembe dodatno povečale nestanovitnost v logističnih sistemih – in zaenkrat nič ne kaže, da bi lahko njihov vpliv obvladali. Motnje pa ne vplivajo le na dostopnost proizvodov, temveč prinašajo tudi dvig cen, povečano inflacijo in težave pri ohranjanju poslovne kontinuitete.
'Popolna nevihta', politično motivirana preobrazba in 20 milijard evrov: boj za preživetje
19. 09. 2024 07.09
Ena od treh evropskih tovarn avtomobilskih velikanov, kot so BMW, Mercedes, Stellantis, Renault in Volkswagen, dela veliko manj od svojih zmogljivosti. Bloomberg Intelligence ugotavlja, da je v nekaterih obratih proizvedena manj kot polovica vozil, ki bi jih teoretično lahko izdelali. Medtem ko evropske številke vse bolj skrbijo, pa kitajski konkurenti iščejo proizvodne lokacije na evropskih tleh.
Tujci prevzemajo živilske velikane: 'To je matematika, če se ne izide, je lahko težava'
19. 09. 2024 06.10
Kaj se je zgodilo z nekdaj slovenskimi živilskimi podjetji, paradnimi konji slovenskega gospodarstva in stebri prehranske neodvisnosti? Nekatera so propadla – prvi med njimi MIP, druga so bila prodana – Droga Kolinska, Fructal, Radenska ... Spet tretja so na smetišče zgodovine popeljali domači lastniki. Nekatera so pod tujimi lastniki še uspešnejša, denimo Ljubljanske mlekarne. V slovenski lasti tako ostaja le še peščica živilskih podjetij. Pri prevzemih ne gre za emocije, pravi Janez Rebec, predsednik uprave skupine Pivka-Delamaris. "To je matematika, če se ne izide, je lahko to težava." Kaj to pomeni za prehransko varnost in samooskrbo Slovenije?
Ona jih ima 68, on 28, nista se še srečala v živo, mu pa pošilja denar
25. 06. 2024 14.30
Ko ženska v sedmem desetletju prizna, da pošilja denar moškemu, ki ga še ni spoznala in je celo 40 let mlajši od nje, pri večini zazvonijo številni alarmi. Tako se namreč začne skoraj vsaka zgodba o ljubezenski prevari. A naslednji par trdi, da so vsa čustva resnična.
Finančni komentar: Trg po kapitulaciji medvedov
04. 06. 2024 08.06
Tržna kapitalizacija družbe Nvidia se do leta 2030 lahko potroji in preseže 10 tisoč milijard evrov, je prepričana Beth Kinding, ki upravlja investicijski sklad I/O. Tretje največje podjetje na svetu Nvidia še vedno nima resnega konkurenta na področju razvoja umetne inteligence.
BLOG: Sedem poletnih zelišč
02. 06. 2024 07.00
Vsi, ki me poznajo in so me kdaj obiskali, vedo, koliko knjig o zdravilnih zeliščih se nahaja na mojih knjižnih policah. Da ne govorimo o čajih in drugih oblikah zelišč. To zbirko vsakodnevno dopolnjujem in raziskujem. Enostavno sem fasciniran nad zdravilno močjo plodov narave. Danes bi z vami rad delil koristne in pozitivne učinke zelišč, ker je pa teh zares veliko, se bom osredotočil na sedem nekako najbolj znanih, ki uspevajo v poletnih mesecih.
Je Slovenija vstop v EU dobro izkoristila ali zapravila priložnost?
02. 05. 2024 19.32
Vstop Slovenije v EU pred dvema desetletjema je bil velika prelomnica tudi za gospodarstvo, podjetja. Prej omejena predvsem na slovenski trg in države nekdanje Jugoslavije, so podjetja dobila veliko priložnost: vstop na velik evropski trg in to brez carin, z manj birokracije. Ob številnih priložnostih, ki jih je odprlo članstvo, pa jih je Slovenija očitno več zapravila kot izkoristila. Statistika življenjskih standardov namreč razkriva, da je naša država med deseterico, ki se je evropski družini priključila pred dvema desetletjema, v tem času napredovala najmanj. Slovenijo prepogosto zapuščajo najbolj perspektivni kadri, na drugi strani pa se zdi, da smo, ko gre za privabljanje tujega kapitala, še vedno razmeroma neuspešni. Zakaj?
IMF Sloveniji letos napoveduje dvoodstotno gospodarsko rast
16. 04. 2024 15.12
Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejši gospodarski napovedi Sloveniji za letos napoveduje dvoodstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa dvig na 2,5 odstotka. Povprečna inflacija naj bi letos dosegla 2,7 odstotka, prihodnje leto pa dva odstotka. Izboljšala pa se je napoved rasti svetovnega gospodarstva, v primerjavi z januarsko napovedjo jo je IMF izboljšal za 0,1 odstotne točke na 3,2 odstotka.
Fajonova snubi japonske vlagatelje: v ospredju vodikova tehnologija
15. 04. 2024 15.19
Zunanja ministrica Tanja Fajon je začela obisk na Japonskem, kjer se je sestala s kolegico Joko Kamikavo in se zavzela za okrepitev gospodarskega in znanstvenega sodelovanja. Slovenija si po njenih besedah želi privabiti več vlagateljev iz Japonske, s posebnim poudarkom na področju zelenega prehoda z uporabo vodikove tehnologije. V sredo nato odpotuje na Kitajsko, kjer jo bo spremljala najmočnejša slovenska gospodarska delegacija, ki je kadar koli obiskala to državo.
Referendum o drugem bloku Jeka novembra letos?
12. 03. 2024 14.27
Poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi so v postopek DZ vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), ki bi skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z elektriko. Referendum bi bil v drugi polovici novembra letos.
Globalne emisije ogljikovega dioksida v 2023 na novi rekordni ravni
01. 03. 2024 11.56
Izpusti ogljikovega dioksida iz proizvodnje energije so se lani na globalni ravni glede na leto prej povišali za 1,1 odstotka na 37,4 milijarde ton in znova dosegli rekordno raven, je sporočila Mednarodna agencija za energijo (IEA). Rezultat je med drugim posledica izjemno sušnega poletja in posledično večje rabe fosilnih goriv.
Ustanovitev pokrajin bi olajšala življenje, a političnega soglasja še ni
27. 02. 2024 08.15
Vedno večja centralizacija Slovenije je razlog za številne vsakdanje nevšečnosti – za zastoje na avtocestah, rast cen nepremičnin v prestolnici in centralizacijo delovnih mest. Ustanovitev pokrajin bi prebivalcem Slovenije močno olajšala življenje, saj so prav pokrajine pot do boljše, bolj učinkovite in decentralizirane Slovenije, so prepričani v Državnem svetu. Kot opozarjajo, pa vlada projekta pokrajin žal ne prepoznava kot prednostnega, saj zanj trenutno ni političnega soglasja.