regionalna
Nov krog pogajanj z EU
26. 10. 2001 00.00
Slovenska pogajalska skupina je v Bruslju začela nov krog pristopnih pogajanj z EU. Strani sta razpravljali o pravosodju in notranjih zadevah.
Youngov govor na GZS
25. 10. 2001 00.00
"Naloga ZDA v Sloveniji je predvsem ustvariti sprejemljivo okolje za ameriške investicije, ki jih je bilo leta 2000 približno 40 v skupni vrednosti 110 milijonov dolarjev," je med svojim prvim nastopom pred slovensko javnostjo dejal novi ameriški veleposlanik Young.
Upočasnjevanje domače gospodarske rasti
05. 10. 2001 00.00
Slovenski BDP se je v prvem polletju letos v primerjavi z lanskim zvišal za 2,9 odstotka, kar je precej manj od napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
V Baskiji na oblasti nacionalisti in komunisti
15. 09. 2001 00.00
Štiri mesece po parlamentarnih volitvah v španski Baskiji se je komunistično usmerjena stranka Združena levica (IU) pridružila nacionalistični koalicijski vladi.
V Portorožu o pristopnih pogajanjih
08. 09. 2001 00.00
Vodje pogajalskih skupin šestih držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji so na srečanju v Portorožu napovedali, da bodo države na podpis pristopnih pogodb pripravljene že pred koncem leta 2002.
Rupel sprejel Moscovicija
06. 09. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je sprejel francoskega ministra za evropske zadeve Pierra Moscovicija, ki se mudi na dvodnevnem obisku v Sloveniji.
Huda železniška nesreča pri Dunaju
15. 07. 2001 00.00
V sinočnji hudi železniški nesreči pri Dunaju je bilo ranjenih 21 oseb, tri pa so še vedno v življenjski nevarnosti, je danes sporočil Rdeči križ. Po prvotnih podatkih naj bi bilo v nesreči ranjenih več kot 30 ljudi. Nesreča se je pripetila okoli 19.30 na postaji v kraju Unterpurkersdorf. Po navedbah preiskovalcev sta v nesreči čelno trčila dva nasproti si vozeča regionalna vlaka. Kot je sporočila policija, je vzrok za nesrečo verjetno človeška napaka.
Prireditev Pivo - cvetje 2001
11. 07. 2001 00.00
Petdnevno praznovanje se je začelo z boljšim sejmom, ki mu je sledila prireditev Laščani Laščanom, namenjena predvsem druženju in obujanju spominov. V Turistično informacijskem centru (TIC) Laško, ki je organizator Piva in cvetja, poudarjajo, da je prireditev Laščani Laščanom letošnja novost, ki naj bi pripomogla k boljšem medsebojnem spoznavanju Laščanov. Za prave Laščane je na voljo tudi slavnostna knjiga, v katero se bodo lahko vpisali.
Guterres zaključil obisk
07. 06. 2001 00.00
Zadnji dan dvodnevnega uradnega obiska v Sloveniji se je portugalski premier Antonio Guterres danes v Ljubljani srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom in predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, so bila izhodišča pogovora Guterresa in Kučana o evroatlantskih integracijskih procesih notranje institucionalne reforme unije, njena regionalna politika, prost pretok delovne sile ter unijina kmetijska politika. Predsednika sta soglašala, da imata obe državi ob številnih vprašanjih enake ali zelo podobne poglede ter skupne interese. Predvsem jima je skupno stališče, da širitev EU, torej tudi širitev in krepitev njenega sistema vrednot, ki vsem zagotavljajo razvoj, varnost in stabilnost, lajša reševanje povsem pragmatičnih vprašanj.
Delegacija RKS v Dubrovniku
15. 05. 2001 00.00
V Dubrovniku se je začela mednarodna konferenca o pripravljenosti in preventivi pred nesrečami za območje jugovzhodne Evrope, ki jo organizira regionalna delegacija Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, udeležuje pa se je tudi delegacija Rdečega križa Slovenije (RKS). Glavna tema konference je priprava in razvoj planov nacionalnih društev za pripravljenost pred nesrečami, prav tako pa se bodo udeleženci dogovorili o prihodnjem sodelovanju nacionalnih društev na področju pripravljenosti pred nesrečami. Konferenca se bo zaključila v petek, 18. maja.
Jan de Bock v Sloveniji
11. 05. 2001 00.00
Na povabilo vodje pogajalcev z EU Janeza Potočnika se na enodnevnem obisku v Sloveniji mudi generalni sekretar belgijskega zunanjega ministrstva Jan de Bock. Gre za pomemben obisk, saj bo Belgija 1. julija prevzela polletno predsedovanje EU. Janez Potočnik je o pomenu obiska za 24 ur povedal: "Na pogajanjih pričakujemo, da bomo v času belgijskega predsedovanja uspeli zaključiti pogajanja na vseh področjih, razen na tistih, ki so povezana s finančnimi posledicami, to so kmetijstvo, regionalna politika in proračun."
Mednarodni simpozij GZS
09. 05. 2001 00.00
Slovenska podjetja se pri poslovanju s tujimi podjetji srečujejo tudi z gospodarskimi spori, za reševanje katerih pa sodna pot ni nič kaj priljubljena rešitev. Kot privlačna alternativa se ponuja institucija mednarodne trgovinske arbitraže kot mednarodnega organa, pristojnega za izvensodno reševanje mednarodnih gospodarskih sporov. Postopek pred arbitražo je v primerjavi s sodnim postopkom hitrejši, cenejši in bolj učinkovit, bolj podrobno pa se bodo z njegovimi prednostmi seznanili udeleženci prvega mednarodnega simpozija o izvendsodnem reševanju gospodarskih sporov, ki danes in jutri poteka v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Simpozij organizira ljubljanska regionalna gospodarska zbornica v sodelovanju s South European Comparative Law Institute (SECLI) iz Trsta in verificiranim izpitnim centrom Londonske gospodarske zbornice (LCCI).
CRJ 70 na promocijskem letu v Sloveniji
09. 04. 2001 00.00
V sklopu svetovne promocije je na Brniku pristalo letalo Canadair Regional Jet CRJ 700 kanadskega proizvajalca Bombardier ter predstavnike Adrie Airways, slovenskega gospodarstva in sedme sile popeljalo na demonstracijski let po Sloveniji. Letala Canadair Regional Jet so v sedmih letih odkar so na trgu postala najbolj priljubljena regionalna letala in si pridobila velik ugled kot najtišja in okolju najprijaznejša reaktivna letala na svetu. Novo letalo CRJ 700 ima prostora za 70 potnikov, na rednih linijah pa je začelo leteti v prvem četrtletju letošnjega leta.
Nov način ravnanja z odpadki
19. 02. 2001 00.00
Ljubljanski mestni svet bo danes na redni seji obravnaval operativni program gospodarjenja z odpadki, s katerim naj bi se ljubljanska mestna občina (MOL) resno lotila reševanja te problematike. Program med drugim obsega ločeno zbiranje odpadkov, njihovo reciklažo ter predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem na deponijo in je pripravljen v skladu z zakonom o varstvu okolja. Ljubljana sicer že ima en zbirni center za odpadke, to je odlagališče odpadkov na Barju, v naslednjih dveh letih pa v skladu s programom načrtujejo izgradnjo še dveh dodatnih centrov in do konca leta 2003 še dveh. Istočasno naj bi postavili tudi približno 800 ekoloških otokov, s čimer bo vsakemu gospodinjstvu zagotovljena možnost oddaje ločenih odpadkov.
Regionalna politika in razvoj RS
18. 01. 2001 00.00
Vzpodbujanje regionalnega razvoja je po besedah ministrice za gospodarstvo Tee Petrin velikega pomena za celo Slovenijo, regionalna politika pa je pomemben sestavni del celotne razvojne politike ministrstva za gospodarstvo (MG). Petrinova, ki je na tretjih Slovenskih regionalnih dnevih predstavila usmeritve gospodarskega ministrstva in pomen regionalnega razvoja, je med drugim poudarila, da je razvojna politika usmerjena v povečevanje konkurenčnosti podjetij in gospodarske rasti. Z vidika regionalnega razvoja so po njenem mnenju še posebej pomembni programi za vzpodbujanje podjetništva in turizma.
Novosti v MOL
16. 01. 2001 00.00
V Ljubljani bo kmalu začela delovati Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije. Tako je na seji sklenil ljubljanski mestni svet, ki je prav tako privolil v sodelovanje ljubljanske občine pri pripravi regionalnega razvojnega programa najbolj razvite slovenske regije za štiriletno obdobje od 2002 do 2006. Ustanovitev agencije je neobhoden predpogoj za začetek priprave regionalnega razvojnega programa. Ena od bistvenih nalog agencije bo pospeševanje enakomernega razvoja vseh delov regije, poleg razvoja podjetništva pa bo podpirala tudi prostorski in socialni razvoj.
Znova začel drseti plaz iz Podolševe
23. 11. 2000 00.00
Po podatkih celjskega regijskega centra za obveščanje je v zadnjih 48 urah zaradi obilnega deževja proti občini Solčava znova začel drseti plaz iz Podolševe. Opazovalci na štirih točkah ocenjujejo, da je plaz dolg približno 2000 metrov in širok od 150 do 200 metrov. V zadnjih nekaj urah pa naj bi se premaknil za 2,5 metra.
Razvojne priložnosti Savinjske doline
14. 11. 2000 00.00
Člani Kluba podjetnikov Zlatorog Celje so na včerajšnjem srečanju poudarili, da mora biti regionalni razvojni program za savinjsko statistično regijo sprejet do junija prihodnje leto. Regionalna razvojna agencija je namreč že naročila njegovo izdelavo, predlog programa pa je celjskim podjetnikom sinoči predstavil direktor Centra za mednarodno konkurenčnost Vlado Dimovski. Dimovski je poudaril, da so v programu, ki je izrazito teoretično naravnan, ugotovili, da je nujno potrebna harmonizacija celjske regije z osrednjeslovensko regijo. Harmonizacija pa je potrebna tudi znotraj same savinjske regije, saj je ta precej raznolika.
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Poplave v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Poplave so ponoči in čez dan pestile skoraj celo Slovenijo. Na Gorenjskem je zaradi obilnega deževja še vedno zaprtih nekaj cest, zaprta je tudi železniška proga Lesce - Jesenice. Voda je ponekod vdrla v stanovanjske hiše, najbolj tragična vest pa prihaja iz Bohinja, kjer se je pri odstranjevanju zemeljskega plazu s traktorjem smrtno ponesrečil 40-letni domačin. Tržiška Bistrica pa je ogrozila tudi 49 stanovalcev bloka v Tržiču, izpred katerega je odneslo celo osebni avtomobil, vendar pa so uspeli razmere že obvladati. Podatki o škodi še niso znani, prve neuradne ocene naj bi bile znane jutri.
Delegacija malih podjetij v ZRJ
04. 11. 2000 00.00
Delegacija slovenskih malih podjetij iz ljubljanske regije je pred nedavnim obiskala Združenje poslovnih žensk iz Beograda in združenje Femina Creativa iz Subotice, namen obiska pa je bil predvsem vzpostaviti neposredne stike med malimi zasebnimi podjetji, preveriti možne oblike sodelovanja in pomoči, ki jo lahko zagotovijo slovenski podjetniki tudi s področja malega gospodarstva. Delegacija se je udeležila tudi konference z naslovom Regionalne ženske mreže, ki je konec oktobra potekala v Beogradu in Bački Topoli. Kot so v sporočilu za javnost zapisali udeleženci obiska, je odpiranje novih tržnih poti v tujini, posebej v državah v razvoju, dolgoročna investicijska poteza, ki ne prinaša rezultatov na kratki rok.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Poplave v Španiji in Alžiriji
25. 10. 2000 00.00
Oblasti so v noči na sredo iz španskega mesta Sagunto kakih 20 kilometrov severno od Valencie evakuirale približno 500 prebivalcev, saj se bojijo, da bo zaradi močnih padavin, ki so že v soboto zajele špansko sredozemsko obalo, reka Palancia prestopila bregove.
Zelena luč za nadaljnja pogajanja z EU
13. 10. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za mednarodne odnose je danes na svoji zadnji korespondenčni seji potrdil dodatna pojasnila k izhodiščem za pogajanja Slovenije z Evropsko unijo za poglavja kmetijstvo, regionalna politika in koordinacija strukturinih skladov ter okolje. S tem je omogočil njihovo pravočasno oddajo v Bruselj oziroma nemoteno nadaljevanje pogajanj za ta področja.
Silicijeva dolina izgublja svoj čar
13. 10. 2000 00.00
Regionalna organizacija Silicijeve doline, Joint Venture: Silicon Valley Network, je objavila rezultate raziskave o kvaliteti življenja v leglu informacijskega napredka, znani Silicijevi dolini. Rezultati govorijo, da to področje južno od San Francisca izgublja primat kot delovno in življenjsko področje za računalniške strokovnjake in mala podjetja v vzponu (start up). Najboljšo klimo za nova, internet podjetja, trenutno ponujajo »
Luka Koper v prvih osmih mesecih tega leta
12. 10. 2000 00.00
Ladijski pretovor družbe Luka Koper v prvih osmih mesecih letos je znašal 6,4 milijone ton in je bil za 12 odstotkov nad načrtovanim obsegom. Skupni pretovor je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 11 odstotkov, tranzitni promet pa se je v primerjalnem obdobju povečal za 10 odstotkov, in sicer z Avstrijo za pet odstotkov, s Hrvaško za osem, z Madžarsko za tri, z Nemčijo za sedem odstotkov in z ostalimi državami bivše Jugoslavije za 43 odstotkov, so sporočili iz Luke Koper.
Slovenski pogajalci z Lombarderom
20. 09. 2000 00.00
Ožja pogajalska skupina pod vodstvom Janeza Potočnika, sicer tudi v. d. direktorja vladne službe za evropske zadeve, ter predstavniki posameznih ministrstev in delovnih skupin za pripravo pogajalskih izhodišč so popoldne v Ljubljani začeli dvodnevno delovno srečanje z Jaimejem Garcio Lombarderom, v Evropski komisiji pristojnim za Slovenijo. Na njem bodo pregledali trenutno stanje na pogajanjih ter ključne probleme in odprta vprašanja v poglavjih, ki so v pogajanjih še odprta. Pred začetkom pogajanj pod francoskim predsedstvom EU naj bi govorili tudi o nadaljnjem poteku pogajanj in možnostih za njihovo zapiranje za posamezna poglavja.
Strmšnik o regionalnem razvoju
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. Implementacija zavez iz pogajalskega izhodišča bo zahtevna, nenazadnje tudi zaradi specifičnosti tega področja: v ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, v pogajalskem izhodišču izhajamo iz predpostavke, da bo Slovenija leta 2003 iz strukturnih in drugih skladov unije dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko v bruseljsko blagajno ne bi plačala ničesar.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Sonyjeva racionalizacija v Evropi
09. 08. 2000 00.00
Japonski proizvajalec elektronike Sony je sporočil, da bo zaprl 45 svojih distribucijskih centrov v Evropi. Vse delo naj bi poslej bolj učinkovito opravili v petih centrih. Kot je povedal predstavnik japonske družbe, še ni odločeno, katere centre bodo ohranili, japonski tisk pa omenja centre v Veliki Britaniji, Španiji, na Češkem in Finskem. Japonski tisk tudi piše, da bo administrative dejavnosti Sonyja za Evropo opravljala regionalna podružnica v Berlinu.