rezerve nafte in plina

Poseben zakon za obvladovanje krize pri oskrbi z energijo
29. 08. 2022 06.39
Ministrstvo za infrastrukturo je v medresorsko usklajevanje dalo osnutek zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. V primeru ugotovljenega tveganja pri oskrbi z energijo so med drugim predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe plina in elektrike in za zagotovitev dobav ter državno jamstvo za nakup plina zunaj EU. Srečanje z vodji strank, stroko in energetskimi podjetji je pokazalo enotnost v zavedanju, da je sodelovanje v energetski krizi nujno, je ocenil premier Robert Golob. Glavni izziv so nedelujoči energetski trgi, kjer bi bila potrebna regulacija, je dejal in napovedal, da bo o tem danes govoril tudi s predsednico Evropske komisije.

Evropa varčuje: zatemnitev izložb, ugašanje luči, temni spomeniki in subvencije
18. 08. 2022 13.32
Države članice EU so se zavezale, da bodo do marca porabo plina zmanjšale za 15 odstotkov. Uredba članicam omogoča, da ukrepe, kako bodo uresničile ta cilj, določijo same. Zagotovo bodo izbrale različne pristope, saj deleži po EU niso enaki. Med predlogi članic so tudi zapiranje vrat v trgovinah, zatemnitev izložb v nočnem času, izolacija domov in priročnik z nasveti za varčevanje z energijo.

Golob: Naredili bomo primerjavo cen med trgovci in jo tudi javno objavili
15. 06. 2022 22.18
Znani so težko pričakovani prvi ukrepi, s katerimi se bo vlada Roberta Goloba spopadla s krizo, ki jo povzroča vojna v Ukrajini. Vlada bo od torka delno regulirala cene naftnih derivatov. Na avtocestah bodo trgovci cene regulirali sami, na bencinskih servisih zunaj avtocest pa bo vlada regulirala maržo trgovcev. Ti ukrepi naj bi prinesli ceno okoli 1,7 evra na liter 95-oktanskega bencina in 1,8 evra za liter dizla, na avtocestah pa naj bi bile cene višje za 20 odstotkov. V oddaji 24UR ZVEČER je bil gost premier Robert Golob, ki je pojasnil prvi sklop ukrepov za blažitev draginje.

Ruska vojska po navedbah Kijeva izgubila več kot 30.000 vojakov
29. 05. 2022 13.05
Ukrajinska vojska je sporočila, da je ruska vojska od invazije na Ukrajino izgubila že 30.150 vojakov. Poleg tega naj bi ukrajinska vojska od začetka invazije uničila več kot 1300 tankov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh sodobnih tankov ruske vojske. "Rusija bo dolgoročno izgubila precejšen del svoje blaginje," je medtem v poročilu zapisala nemška centralna banka.

Logar bi čim prej prepovedal uvoz ruskega plina v EU
07. 04. 2022 11.58
Slovenski zunanji minister Anže Logar se je ob prihodu na drugi dan zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato zavzel za čimprejšnjo prepoved uvoza ruskega plina v Evropsko unijo. Zavzel se je tudi za nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji, tako na humanitarnem kot na vojaškem področju. Države članice EU sicer trenutno razpravljajo o predlogu petega svežnja sankcij, ki ga je ta teden predstavila Evropska komisija. V njem sta med drugim prepoved uvoza premoga iz Rusije in zaprtje evropskih pristanišč za ruske ladje. Po Logarjevem mnenju to ni zadnji sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino.

Biden sprostil strateške rezerve: milijon sodov nafte na dan
31. 03. 2022 08.52
Ameriški predsednik Joe Biden je naznanil, da bodo iz strateških naftnih rezerv ZDA v naslednjih šestih mesecih sproščali po milijon sodov nafte na dan, kar bo po njegovih besedah pomagalo znižati cene nafte, ki naraščajo zaradi ruske agresije na Ukrajino.

EU in ZDA dosegli dogovor, v 2022 dodatnih 15 milijard kubičnih metrov ameriškega plina
25. 03. 2022 10.18
EU in ZDA so se dogovorile o dobavi 50 milijard kubičnih metrov ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina Uniji na leto, ki lahko nadomesti tretjino letne dobave plina iz Rusije v EU, je po pogovorih z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Premier Janez Janša pa je glede embarga na energente iz Rusije dejal: "Do tega bo prišlo kasneje, kot si želimo, ampak prej, kot si želi Putin."

Zunanji ministri EU: nadaljnji omejevalni ukrepi zoper Rusijo in pomoč Ukrajini
21. 03. 2022 13.14
Zunanji ministri EU so v Bruslju razpravljali o možnosti nadaljnjih sankcij proti Rusiji, ki ji očitajo "množične vojne zločine" v Ukrajini. Ministri so na zasedanju nadaljevali razpravo o aktualnih razmerah v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino. Izmenjali so poglede na nadaljnji pristop v luči omejevalnih ukrepov, ki jih je EU že sprejela proti Ruski federaciji in Belorusiji, ter drugih ukrepov v pomoč Ukrajini, zlasti na humanitarnem področju. Strinjali so se, da je nujno nadaljevati koordiniran in usklajen pristop glede nadaljnjih omejevalnih ukrepov ter še naprej nuditi pomoč Ukrajini – tako humanitarno kot vojaško in politično, so sporočili s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve.

Vrtovec za embargo na uvoz ruskih energentov: 'Slovenija bo zmogla'
11. 03. 2022 10.59
Življenje nima cene, zato se ob neopravičljivi agresiji Rusije na Ukrajino Slovenija zavzema, da se nemudoma uveljavi embargo na uvoz ruskih energentov, je povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. "S tem, ko nam Rusi drago prodajajo nafto in plin, se financira napad na neodvisno državo," je poudaril. Čeprav kar 90 odstotkov nafte uvozimo iz Rusije, je prepričan: "Slovenija bo zmogla." Napovedal je sprostitev naftnih rezerv, s čimer bodo dobavitelji po njegovem mnenju dobili dovolj časa, da poiščejo nove dobavne poti. Prav tako napoveduje, da bodo v naslednjih dneh spet na voljo subvencije za namestitev sončne elektrarne.

Smo na pragu energetske revščine?
08. 10. 2021 06.00
Cene bencina in dizla gredo v nebo. Do kod bodo še šle? Kaj pa plin? Tudi ta se draži. In elektrika se v Evropi draži za 200 odstotkov. Medtem ko je Slovenija lani sprostila cene goriv in jih prepustila trgovcem, v Franciji že razmišljajo o zamrznitvi. Energenti so vse glasnejša tema med evropskimi politiki. "Glede na dogajanje na svetovnem trgu posledice, ki jih je povzročil covid v gospodarstvu in vse spremembe, ki so nastale v različnih delih sveta, je to logično," pravi strokovnjak, ki napoveduje, da se bodo cene plina in nafte po nekaj mesecih umirile.

Globoko razdeljena Bolivija voli predsednika in parlament
18. 10. 2020 16.45
Po skoraj letu dni od neuspelih predsedniških volitev, po katerih je nekdanji predsednik Morales odstopil in zapustil državo, v Boliviji izbirajo novega voditelja. Analitiki so prepričani, da bodo te volitve, na katerih volijo tudi predstavnike v parlamentu, izpit iz demokracije v tej južnoameriški državi.

Takšno bo leto 2013: nove poplave, (kiber) vojne in olajšanje za Evropo
01. 01. 2013 07.00
Kako novo bo novo leto? Težav, ki so Slovenijo in svet pestile leta 2012 samo zaradi nove letnice seveda ne bo konec, stare zgodbe naj bi tako medije polnile tudi letos. Strokovnjaki pa tudi opozarjajo, da lahko zaradi podnebnih sprememb ekstremno vreme pričakujemo tudi pri nas.

Kaj bo z nafto iz Libije?
22. 02. 2011 09.31
Nemiri v Libiji in Bahrajnu so ceno surove nafte pognali v višave. Ustavljena je dobava nafte iz terminalov na libijski obali, zaradi česar so najbolj zaskrbljeni v Italiji. Zaprta so tudi najpomembnejša pristanišča v državi.

Čez 134 let ne bo več nafte, urana, plina in premoga
11. 05. 2010 14.31
Leta 2047 bomo ljudje pokurili vse zaloge nafte, zaloge zemeljskega plina bodo zadostovale do leta 2068, premoga na svetu ne bo več leta 2140, urana pa štiri leta pozneje. In kaj bomo po tem?

Zaradi orkana poskočile cene nafte
30. 08. 2005 00.00
Zaradi divjanja orkana Katrine so se cene nafte spet dvignile nad 71 dolarjev za sod.

Kemični Ali pred sodniki
18. 12. 2004 00.00
Preiskovalni sodniki posebnega iraškega sodišča so za zaprtimi vrati začeli zasliševati Alija Hasana al Madžida, bolj znanega kot "Kemični Ali".

Shell bo plačal kazen
29. 07. 2004 00.00
Naftna družba Royal Dutch Shell je pristala na plačilo kazni zaradi napačne ocene svojih zalog nafte in plina.

Shell precenil svoje rezerve
01. 06. 2004 00.00
Britanska naftna družba Shell je zaradi škandala povezanega s precenitvijo rezerv plina in nafte popravila svoje poročilo o poslovanju za leto 2003.

Slabše poslovanje ChevronTexaca
31. 07. 2002 00.00
Tretja največja naftna družba na svetu glede na rezerve nafte in zemeljskega plina, ChevronTexaco, je v drugem četrtletju letošnjega leta ustvarila za 25,3 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, kar je za 13 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju.

Delo vlade v prvem trimesečju
16. 04. 2001 00.00
Slovenska vlada je v prvem trimesečju (od 1. januarja do 31. marca 2001) zasedala na 14 rednih sejah in 18 korespondenčnih sejah, na njih pa skupno obravnavala 619 točk dnevnega reda, in sicer 580 točk na rednih sejah in 39 točk na korespondenčnih sejah. Vlada je v omenjenem obdobju tako skupaj sprejela 1172 odločitev, od tega 1133 na rednih sejah in 39 na korespondenčnih sejah. Na rednih sejah je bilo obravnavanih povprečno 41 točk, na korespondenčnih sejah pa dve točki. Skupno so redne seje vlade trajale 45 ur in 15 minut, kar pomeni, da je vsaka seja povprečno trajala tri ure in 14 minut.

Obvezne rezerve nafte tudi v Ljubljani in Mariboru
09. 04. 2001 00.00
Zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov je s podjetjema Energetika Ljubljana in Toplotna oskrba Maribor podpisal pismo o nameri o skupnem interesu na področju skladiščenja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov. Slovenija mora namreč v skladu z državnim programom za prevzem pravnega reda EU in njenimi direktivami do leta 2005 oblikovati 90-dnevne rezerve nafte in njenih derivatov. Glede na porabo v letu 2000 znašajo 90-dnevne rezerve skupno za vse tri skupine naftnih derivatov približno 550.000 ton, danes podpisano pismo o nameri pa ureja skladiščenje obveznih rezerv v skupni višini približno 40.000 ton.

Gazprom ustnovil podjetje v Ukrajini
04. 06. 1998 09.54
Ruski Gazprom je sklenil sporazum z ukrajinskim državnim podjetjem Černomorneftegaz o ustanovitvi skupnega podjetja za iskanje nafte in zemeljskega plina v priobalnem pasu Črnega in Azovskega morja, kjer naj bi naravne rezerve znašale 1,5 milijarde ton. V novoustanovljenem podjetju naj bi se proizvodnja začela najkasneje v treh letih, ustnoviteljici pa bosta udeleženi z enakim deležem. Kot je povedal član upravnega odbora Gazproma Boris Nikitin, je cilj bodočega proizvodnega centra v tej regiji zmanjšanje velike odvisnosti Ukrajine od ruskih dobav zemeljskega plina.