ruskih
Usoda Mira odvisna od Progresa M1-5
05. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo prvo vključitev motorjev za znižanje orbite ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izvedli nad območjem Rusije. Takšen način je najbolj udoben za nadzor nad gibanjem postaje. Nadzor uresničujejo s pomočjo 12 ruskih zemeljskih postaj za spremljanje vesoljskih plovil na celotnem ozemlju Rusije.
Dokazi o krutih pobojih Čečenov
05. 03. 2001 00.00
Predstavniki neke ruske organizacije za zaščito človekovih pravic so predstavili več fotografij, iz katerih je razvidno, da so ruski vojaki mučili več deset Čečenov, nato pa njihova trupla zmetali v skupinski grob. 48 trupel so pred kratkim odkrili v množičnem grobišču v predmestju čečenske prestolnice Grozni blizu sedeža poveljstva ruskih sil v tej uporniški severnokavkaški republiki.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Ruska delegacija obiskala GZS
26. 02. 2001 00.00
Delegacija Moskovske pokrajine, ki je danes dopotovala na obisk v slovensko glavno mesto, se je popoldne v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sestala z vodilnimi slovenskimi poslovneži, predsednik GZS Jožko Čuk in predsednik Trgovinske in industrijske zbornice Moskovske pokrajine Ruslan Olegovič Višnjevski pa sta ob tej priložnosti podpisala sporazum o sodelovanju med zbornicama. V okviru obiska delegacije iz Moskve so podpisali tudi sporazum med kranjskim podjetjem Iskratel in moskovskim podjetjem Elektrosvjaz o dobavi telefonskih central v vrednosti 1,3 milijona dolarjev.
Powell poziva k ustavitvi nasilja
25. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.
SNS ob projektu Rastoča knjiga
23. 02. 2001 00.00
Poslanci Slovenske nacionalne stranke (SNS) "z največjim veseljem" pozdravljajo in se pridružujejo akciji Rastoča knjiga, ki je prepotrebna v času, ki je tako mačehovski do slovenskih zgodovinskih in nacionalnih vprašanj. V današnjem sporočilu za javnost, ki ga je v imenu stranke podpisal Zmago Jelinčič, pa SNS dodaja, da bo moč začetke slovenske pismenosti od Brižinskih spomenikov premakniti "še za četrt tisočletja nazaj", namreč na slovenski napis o odhodu kneza Račisa v samostan leta 749, "pa še dlje", k omembam slovenskih imen v določenih spisih latinskih avtorjev in venetskim napisom v stoletja pred našim štetjem.
Rusija in Kitajska proti protiraketnemu ščitu
20. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom znova izrazil nasprotovanje Moskve širitvi Severnoatlantskega zavezništva na Vzhod, predlagal pa je tudi oblikovanje evropskega sistema protiraketne obrambe, ki bi bil nekakšna konkurenca ameriškemu protiraketnemu ščitu. Robertson pa je dejal, da mora biti prednostna naloga zveze NATO in Rusije izgradnja odnosa, ki bo temeljilo na zaupanju in odprtosti in bo odporno na krize. Putin je poudaril, da širitve zveze NATO proti ruskim mejam ni mogoče videti drugače kot grožnjo Rusiji. Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov pa je po srečanju z Robertsonom širitev zveze NATO celo primerjal s Hitlerjevo priključitvijo Avstrije Nemčiji leta 1938.
Protiameriški protesti v Iraku
19. 02. 2001 00.00
Organiziranih demonstracij v Bagdadu, na katerih so sežigali ameriške, britanske pa tudi izraelske zastave, se je udeležilo več tisoč ljudi. Iračani so med krivce za petkov napad uvrstil tudi Kuvajt in Saudsko Arabijo, odkoder so poletela zavezniška letala. Ljudje zahtevajo maščevanje. Današnjih protestov se je udeležil tudi George Gallaway, član britanskega parlamenta, ki je na obisku v Bagdadu. Pred tem je v bolnišnici obiskal ranjence, žrtve petkovega napada.
62. letnica najboljša lovka na volkove
18. 02. 2001 00.00
Ruska upokojenka Valentina Mokina je ugnala vso moško konkurenco in si v ruski pokrajini Altaj priborila naslov najboljše lovke na volkove. Kot nagrado za 24 pobitih volkov v minulem letu je 62-letna upokojenka prejela 2500 ruskih rubljev (185 nemških mark) in brezplačno dovolilnico za lov na medvede in sibirske jelene.
Putin je zmeren pivec
17. 02. 2001 00.00
Medtem ko je nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin še kot član politbiroja vsak dan naročil več steklenic vodke in konjaka, sedanji prebivalec Kramlja Vladimir Putin večer pogosto preživi ob enem samem kozarcu rdečega vina, ugotavlja glavni kremeljski kuhar Genadij Kolomenzev, ki se je za ruski časnik Komsomolskaja Pravda razgovoril o pivskih navadah nekdanjih in sedanjih sovjetskih oziroma ruskih voditeljev.
Rusija izstrelila medcelinski raketi
16. 02. 2001 00.00
Rusija je izstrelila dve strateški medcelinski raketi, ki sta pristali na območje Kura na polotoku Kamčatka. Eno raketo so izstrelili iz jedrske podmornice v Barentsovem morju, drugo pa z vesoljskega izstrelišča na severu Rusije. Testna izstrelitev raket je bila del vaje ruskih oboroženih sil.
Začetek ruskega umika iz Čečenije
15. 02. 2001 00.00
Ruske enote so se v skladu z načrtom predsednika Vladimirja Putina začele umikati iz Čečenije. Vojaški del operacije se je zaključil, začela se je operacija zmanjševanja števila enot, je dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva. Po podatkih Kremlja se bo število pripadnikov zveznih enot v Čečeniji zmanjšalo s sedanjih 80.000 na 22.000, od tega bo 15.000 pripadnikov obrambnega ministrstva in 7000 pripadnikov notranjega ministrstva. Ruski predsednik Putin je 22. januarja ukazal delni umik ruskih enot iz Čečenije, vendar pa datuma začetka in konca operacije ni natančno določil. Obenem je pooblastila za vojaško operacijo v uporniški republiki z obrambnega ministrstva prenesel na zvezno obveščevalno službo FSB.
Čečenski uporniki okrepili napade
11. 02. 2001 00.00
Po ruskih podatkih je bilo v Čečeniji v zadnjih dveh dneh ubitih sedem ruskih vojakov. Trije častniki notranjega ministrstva so umrli v soboto, ko je njihovo oklopno vozilo zapeljalo na mino v predmestju prestolnice Grozni. Istega dne so bili ubiti še trije vojaki –
Rusija IMF odplačala dolg
06. 02. 2001 00.00
Rusija je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) odplačala še en obrok dolga v višini 160 milijonov ameriških dolarjev, je danes poročala tiskovna agencija Interfax. Rusija mora letos IMF odplačati skupaj dve milijardi dolarjev dolga. Od tega je januarja že plačala 118,5 milijona dolarjev.
V Čečeniji doslej umrlo skoraj 18.000 mož
02. 02. 2001 00.00
V poldrugo leto trajajoči vojni v severnokavkaški ruski republiki Čečeniji je po najnovejših podatkih na obeh straneh umrlo skoraj 18.000 oboroženih mož. Kot je danes sporočil namestnik vodje generalštaba ruske vojske Valerij Manilov, je v vrstah ruskih sil v Čečeniji življenje izgubilo 2728 mož, 7971 pa jih je bilo ranjenih. Omenjeni uradni podatki naj bi bili nižji od dejanskih.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Ivanov na obisku v Bratislavi
31. 01. 2001 00.00
V Bratislavi se je na uradnem obisku mudi ruski zunanji minister Igor Ivanov. Po njegovem širitev zveze NATO na vzhod ni način za zagotovitev evropske varnosti. S tem je znova izrazil stališče Kremlja, ki nasprotuje pridružitvi nekdanjih ruskih zaveznic severnoatlantski zvezi. Ivanov je med pogovori s slovaškim kolegom Eduardom Kukanom dejal, da Rusiji nihče ne prepovedati, da si zagotovi lastno varnost.
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
Seleznjov nagovoril poslance DZ
30. 01. 2001 00.00
Slovenska ministrica za gospodarstvo Tea Petrin se je srečala s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, s katerim se je pogovarjala o možnostih povečanja obsega blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. V okviru srečanja je Seleznjov Petrinovi predal povabilo ruskega ministra za industrijo, znanost in tehnologijo Aleksandra Dondukova na delovno srečanje, ki bo konec marca v Moskvi.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Delni umik vojaških sil iz Čečenije
22. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o delnem umiku zveznih enot iz Čečenije. Putin je obenem izdal ukaz o prenosu pooblastil za vojaško operacijo v Čečeniji z obrambnega ministrstva na zvezno obveščevalno službo, njen direktor Nikolaj Petrušev pa je tako dobil polna pooblastila. Putin je poudaril, da operacija v Čečeniji s tem ni končana, temveč da se bo nadaljevala z drugimi sredstvi, večja pozornost pa bo namenjena posebnim operacijam.
Rast industrijske proizvodnje
20. 01. 2001 00.00
Rast ruske industrijske proizvodnje je lani znašala devet odstotkov, kar je nekaj manj od napovedi, ki so se gibale okrog 10 odstotkov, so sporočili iz ruskega osrednjega statističnega urada. Rusija, ki je od razpada Sovjetske zveze doživela močan padec vseh gospodarskih kazalcev, beleži rast industrijske proizvodnje že drugo leto zapored, potem ko jo je leta 1998 hudo prizadela finančna kriza.
Putin o oblikovanju čečenske vlade
19. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o oblikovanju čečenske vlade, s čimer želi doseči normalizacijo v uporniški republiki. Poveljnik ruskih enot na Severnem Kavkazu, general Valerij Baranov, pa je izrazil nasprotovanje Putinovemu četrtkovemu načrtu za zmanjšanje navzočnosti ruskih enot v Čečeniji.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.
"Uničevalec" Mira v pripravljenosti
16. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 7. uri po lokalnem času iz montažno-preizkusne zgradbe (MIK) na izstrelitveno ploščad prepeljali nosilno raketo sojuz U s tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5 (izdelek 256), ki jo bodo izstrelili v četrtek. S Progresom M1-5 nameravajo iztiriti rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Postaja Mir bo zgorela v atmosferi
12. 01. 2001 00.00
Operacijo spuščanja ruske vesoljske postaje Mir iz orbite bodo končali v prvih desetih dneh marca, je sporočil vodja ruske vesoljske agencije Jurij Koptev in dodal, da bodo operacijo začeli sredi februarja. Za spuščanje Mira iz orbite je potrebnih šest popravkov v orbiti, transporter Progres brez posadke, ki ga bodo iz vesoljskega izstrelišča Bajkanur v Kazahstanu izstrelili 18. januarja, pa bo vesoljski postaji priskrbel dovolj pogonskega goriva, da bodo skoraj 140 ton težko postajo lahko varno spustili iz orbite. Večino postaje Mir bo zgorelo v zemeljski atmosferi, ostanki pa naj bi padli v južni Pacifih.
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
Schroeder končal obisku pri Putinu
07. 01. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder si je zadnji dan zasebnega obiska pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu z ženo Doris ogledal več znamenitosti ruske prestolnice, ob robu obiska pa sta se politika pogovarjala tudi o političnih temah. Politični dialog naj bi se nadaljeval na naslednjih medvladnih pogovorih 9. in 10. januarja v Sankt Peterburgu.
Poljska proti namestitvi ruskega jedrskega orožja v Kaliningradu
05. 01. 2001 00.00
Poljski obrambni minister Bronislaw Komorowski je glede špekulacij o ruskem nameščanju jedrskega orožja v Kaliningradu ob Baltskem morju danes na poljskem radiu dejal, da je ta ruska enklava prekomerno oborožena. Po mnenju poljske vlade je število ruskih oboroženih sil na tem območju ob meji s severovzhodnim delom Poljske pretirano za prave in realne obrambne potrebe, je pojasnil Komorowski.