ruskih
Volitve v Čečeniji
20. 08. 2000 00.00
V Čečeniji so se danes začele parlamentarne volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo. Te bi sicer morale kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih zaradi hudih spopadov med rusko vojsko in uporniki preložili. Nekaj ur po odprtju volišč je volilo devet odstotkov volilnih upravičencev, je ruska tiskovna agencija Itar-Tass izvedela pri osrednji volilni komisiji. Najvišja volilna udeležba je bila na območju Šaroja (40-odstotna) in Šatoja (več kot 35-odstotna), v čečenski prestolnici Grozni pa je doslej volilo šest odstotkov volilnih upravičencev. Predstavnik osrednje volilne komisije je še povedal, da volitve potekajo mirno. Danes ponoči pa je bilo sicer deset napadov na volišča v republiki. Volitve v Čečeniji bi sicer morali kot drugod po Rusiji izvesti že decembra lani, vendar so jih tedaj zaradi hudih spopadov med zvezno vojsko in uporniki preložili. Med volivci je tudi 23.000 ruskih vojakov, ki so nastanjeni v Čečeniji.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Reševanje podmornice Kursk
19. 08. 2000 00.00
Poskusi reševanja že teden dni ponesrečene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju so se neuspešno nadaljevali tudi vso minulo noč, je poročala ruska televizijska postaja ORT. Eni izmed ruskih reševalnih kapsul je včeraj prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin podmornice, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino.
Ruska reševalna kapsula dosegla Kursk
18. 08. 2000 00.00
Eni od ruskih reševalnih kapsul je danes prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano, je povedal predstavnik ruske mornarice. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino. Od torka so odprtine na podmornici skušale doseči že štiri reševalne kapsule, vendar so bile zaradi slabega vremena in slabe vidljivosti v morju okoli podmornice neuspešne. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu številni očitajo, da kljub tragediji podmornice Kursk ni prekinil počitnic ob Črnem morju, je danes na Jalti pojasnil, da ni prišel na kraj nesreče, ker ni želel ovirati strokovnjakov. Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da je takoj, ko je izvedel za nesrečo, želel odleteti v Severnomorsk. Dodal je, da si je premislil, ker je menil, da s svojim prihodom ne bi pomagal pri rešitvi nesreče, ampak bi samo oviral strokovnjake pri njihovem delu. Obenem je dejal, da so možnosti za rešitev posadke Kurska "zelo majhne, kljub temu pa še obstajajo". Putin je še menil, da "mora vsak ostati na svojem mestu". Ruske agencije sicer poročajo, da naj bi se Putin še danes vrnil v Moskvo in se tako ne bo udeležil srečanja voditeljev Skupnosti neodvisnih držav, ki so se zbrali na Jalti.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Ruske operacije v Čečeniji
13. 08. 2000 00.00
Po ruskih podatkih so bili v tridnevni operaciji ruske vojske v Čečeniji ranjeni trije poveljniki čečenskih upornikov, več deset upornikov pa je bilo ubitih, je v soboto poročala tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na poveljnika enot notranjega ministrstva, generala Vjačeslava Tihomirova. Med ranjenimi so zloglasni Arbi Barajev, ki velja za vodilno osebo v trgovini z ljudmi v Čečeniji, ter Ahmed Sakajev in Ruslan Galajev. Trije čečenski poveljniki so bili ranjeni v spopadih v kraju Gehi, kakih 20 kilometrov jugovzhodno od Groznega, je še dejal Tihomirov. V spopadih je bilo skupno ubitih 30 upornikov. V Gehiju naj bi se po ruskih podatkih utrdilo kakih 85 upornikov, proti katerim so enote notranjega in obrambnega ministrstva začele skupno vojaško operacijo. V vasi Prigorodnoje blizu Groznega pa so uporniki v soboto iz zasede napadli ruski konvoj. V napadu so bili ubiti trije ruski vojaki, deset pa jih je bilo ranjenih, so sporočili ruski vojaški viri.
Gorbačov prvič pri Putinu
10. 08. 2000 00.00
Nekdanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova je prvič po njegovem prisilnem umiku leta 1991 na političnih pogovorih v Kremlju danes sprejel ruski predsednik Vladimir Putin. Putin je sedanjega predsednika ruskih socialdemokratov danes sprejel na dvournem srečanju, je poročala tiskovna agencija Interfax v Moskvi. Gorbačov je po srečanju povedal, da s Putinom soglašata v številnih vprašanjih ter da on in njegova stranka podpirata novega predsednika.
Rumba in Tango uspešno utirjena
10. 08. 2000 00.00
Dodatna ruska raketna stopnja vrste fregat je za Evropsko vesoljsko agencijo ESA včeraj v orbito okoli Zemlje uspešno utirila drugi par nemških satelitov vrste cluster-2, satelita FM5 in FM8, imenovana tudi Rumba in Tango. Fregat in oba satelita so z rusko tristopenjsko raketo sojuz-U izstrelili popoldne na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu.
Dečki iz St.Petersburga v Sloveniji
09. 08. 2000 00.00
Od drevi do 18. avgusta bo v osmih slovenskih mestih nastopil Deški zbor Zborovske šole Mihail I. Glinka iz Sankt Petersburga, ki velja za eno najodličnejših zborovskih zasedb v Rusiji. Turnejo Dečkov iz St.Petersburga, kot jih običajno imenujejo, je uspel organizirati nacionalni projekt za kulturno oživljanje starih mestnih jeder Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. S programom nabožnih in posvetnih pesmi ruskih skladateljev, J.S. Bacha, Johannesa Brahmsa ter ruskih narodnih se bo zbor drevi predstavil v cerkvi sv. Mavra v Izoli, od četrtka do sobote v Kranju, Novi Štifti ter na Logu pri Vipavi, od 15. do 18. avgusta pa še v Metliki, Idriji, Ljubljani in na Bogenšperku.
V eksploziji mine ubitih več ruskih vojakov
08. 08. 2000 00.00
V eksploziji mine, na katero je zapeljalo rusko oklepno vozilo, je bilo včeraj v Čečeniji po neuradnih podatkih ubitih več vojakov. Mina je eksplodirala sedem kilometrov južno od Groznega na cesti proti Šatoju, je poročala tiskovna agencija Interfax. To je že drugi bombni napad na tem odseku v zadnjih desetih dneh.
Čečeni napadajo ruske položaje
08. 08. 2000 00.00
Čečenski uporniki po navedbah ruskih virov nadaljujejo napade na postojanke ruske vojske in policije. Vojska je v današnjem poročilu navedla, da so zabeležili devet napadov na poveljstva in policijske postojanke v skoraj vseh večjih mestih po Čečeniji in v glavnem mestu Grozni. V noči na torek so dvakrat zabeležili tudi streljanje na ruske položaje na meji z Gruzijo.
Civilisti bežijo iz Čečenije
07. 08. 2000 10.17
Ruske sile trdijo, da so v zadnjih dveh dneh v Čečeniji ubile 160 čečenskih borcev. Ruske enote so konec tedna napadale območja na vzhodu in jugozahodu Čečenije, je sporočilo poveljstvo ruskih sil za Severni Kavkaz.
Divjanje ruskih navijačev
06. 08. 2000 16.17
Na stotine ruskih navijačev Spartaka iz Moskve so policisti ''pospravili'' nazaj na vlak proti Moskvi, potem ko so divjali na gostovanju v Voronezu pred in po tekmi s tamkajšnjim Fakelom. Navijači so uničili enega izmed barov, razbijali izložbe trgovin in avtomobile. Spopadli so se tudi s policijo, štirje varuhi reda pa so morali poiskati zdravniško pomoč. Aretirali so približno 200 divjakov, med njimi so bili skoraj vsi mladoletni, navijači pa so priznali, da so uničevanje načrtovali ne glede na razplet tekme, je poročala ruska televizija NTV. Spartak je klonil 1:0.
Divjanje ruskih navijačev
06. 08. 2000 00.00
Na stotine ruskih navijačev Spartaka iz Moskve so policisti ''pospravili'' nazaj na vlak proti Moskvi, potem ko so divjali na gostovanju v Voronezu pred in po tekmi s tamkajšnjim Fakelom. Navijači so uničili enega izmed barov, razbijali izložbe trgovin in avtomobile. Spopadli so se tudi s policijo, štirje varuhi reda pa so morali poiskati zdravniško pomoč. Aretirali so približno 200 divjakov, med njimi so bili skoraj vsi mladoletni, navijači pa so priznali, da so uničevanje načrtovali ne glede na razplet tekme, je poročala ruska televizija NTV. Spartak je klonil 1:0.
Civilisti bežijo iz Čečenije
06. 08. 2000 00.00
Približno 2000 civilistov je iz strahu pred veliko ofenzivo, ki so jo ob obletnici dveh uporniških zmag napovedali čečenski uporniki, pobegnilo iz Čečenije, so sporočili ruski viri v Sleptsovku. Na današnji dan pred štirimi leti je čečenska vojska zavzela Grozni, jutri pa bo prva obletnica invazije na Dagestan.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Kurnikova razjezila Ruse
03. 08. 2000 16.54
Ruska javnost se je negativno odzvala na odpoved nastopa njihove teniške junakinje Ane Kurnikove na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju. 19-letna ruska lepotica je povedala, da se olimpijskega turnirja ne bo udeležila, ker se le-ta pričenja takoj po končanem odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku. Iz istega razloga na OI ne bo niti prve igralke sveta, Švicarke Martine Hingis.
Kunitz postal deseti lavreat v ZDA
01. 08. 2000 13.18
95-letni Stanley Kunitz bo postal deseti pesnik lavreat ZDA, so sporočili iz kongresne knjižnice. Kunitz, ki bo jeseni nasledil Roberta Pinskyja, je izdal svojo prvo od devetih pesniških zbirk že leta 1930. Potem ko je diplomiral na Harvardu, je opravljal delo novinarja, učil je na različnih univerzah ter prevajal dela ruskih pesnikov. Kunitz je delo pesnika lavreata sprejel z velikim veseljem, saj pravi, da si želi narediti nekaj koristnega za mlade v državi ter poezijo v vsej njeni raznolikosti razširiti po vsej državi. Kunitz, ki je bil leta 1958 Pulitzerjev nagrajenec, bo dobival letno plačo 35.000 ameriških dolarjev.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Rusko-čečenski spopadi v okolici Groznega
27. 07. 2000 15.45
V okolici Groznega so danes ponoči potekali spopadi med ruskimi silami in čečenskimi uporniki, je poročala ruska zasebna televizija NTV. Po navedbah televizije naj bi zvezne sile v Hankali vzhodno od čečenskega glavnega mesta obkolile od 200 do 300 upornikov. Televizija ni poročala o morebitnih žrtvah spopadov. Tiskovni predstavnik ruskih sil v Čečeniji Sergej Artemov je zanikal vesti televizije NTV in zatrdil, da v Groznem ni bilo spopadov.
Odprava hišnega pripora proti Gusinskemu
27. 07. 2000 09.13
Rusko državno tožilstvo je proti ruskemu medijskemu mogotcu Vladimirju Gusinskemu danes odpravilo ukrep o začasnem odvzemu lastnine medijskemu mogotcu Vladimirju Gusinskemu in ukinilo prepoved o njegovem potovanju v tujino. Že včeraj pa mu je tožilstvo odpravilo hišni pripor, ki je za Gusinskega veljal od 16. junija. Gusinskega, vodjo medijske hiše Media Most, lastnice nekaterih največjih ruskih medijev, so aretirali prejšnji mesec na podlagi obtožb, da je poneveril več kot deset milijonov dolarjev. Po štirih dneh so ga izpustili iz zapora pod pogojem, da ne bo zapustil države, dokler se ne konča preiskava proti njemu.
Putin uveljavil regionalno reformo
26. 07. 2000 15.22
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu je dokončno uspelo uveljaviti regionalno reformo. Zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, v katerem so predstavniki regij, je namreč sprejel zadnji zakon, ki očitno omejuje vpliv guvernerjev 89 ruskih regij. Zakon je predlagal predsednik Putin. Po tem zakonu guvernerji in predsedniki ruskih republik kot tudi predsedniki regionalnih parlamentov ne bodo več mogli avtomatično postati člani sveta federacije, ampak bodo lahko imenovali le svoje predstavnike.
V New Yorku ogromno priseljencev
26. 07. 2000 11.18
V zadnjih desetih letih se je v New York skušalo preseliti več priseljencev kakor v zadnjem stoletju. Po navedbah nedavne ankete v New York Timesu, ki je zajela 15.417 gospodinjstev, je v New Yorku leta 1999 živelo 40 odstotkov ljudi, ki se niso rodili v metropoli. Milijon priseljencev preplavlja mesto ob reki Hudson že od leta 1990. Za razliko od drugih ameriških mest z naraščajočim tujim prebivalstvom v New York prihaja naval priseljencev z vseh koncev sveta. Med letoma 1990 in 1999 se je število ruskih priseljencev potrojilo z 81.000 na 229.000; število Mehičanov se je povečalo kar štirikrat s 35.000 na 133.000, medtem ko se je število novih prebivalcev iz Indije, Pakistana in Bangladeša podvojilo s 67.000 na 146.000. Posebno opazne so posledice priseljevanja v šolah, kjer je 54 odstotkov vseh otrok in mladine priseljencev iz tujine.
Letalski napadi na položaje upornikov
25. 07. 2000 15.10
Čečenski uporniki so v noči na sredo večkrat streljali na ruske položaje v okolici Groznega. V enem izmed napadov je bil ubit ruski vojak, dva pa sta huje ranjena, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo na Kavkazu. Ruski obrambni minister Igor Sergejev, ki je obiskal enote ruske vojske v Tuli, južno od Moskve, je povedal, da so uporniki začeli z majhnimi sabotažnimi akcijami, predvsem s postavljanjem min. Ruske sile so v torek uničile deset protipehotnih min, od teh nekaj na cesti med Groznim in sotesko Argun, v zadnjih 24 urah pa so izvedle niz zračnih napadov na položaje čečenskih upornikov. V topniških napadih pa naj bi bilo ubitih 8 upornikov.
Nadaljevanje spopadov v Čečeniji
24. 07. 2000 11.54
Ruska vojaška letala so včeraj nadaljevala silovite napade na položaje čečenskih upornikov v Vedenu in v goratih predelih južne Čečenije, je poročala ruska agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo. Ruski tiskovni predstavnik za območje Kavkaza Sergej Artemov pa je sporočil, da so v bolnišnico v Vedenu pripeljali približno 80 ranjenih, povečini čečenskih upornikov, ter dodal, da je uporniška vojska utrpela hude izgube. Po navedbah ruske vojske je umrlo 60 upornikov, so sporočili s poveljstva kavkaških sil.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.