socialno-ekonomski razvoj
Na avtocesti v prihodnosti 110 kilometrov na uro, v delih naselij 30?
18. 02. 2025 06.00
Bi lahko v prihodnosti po slovenskih avtocestah namesto 130 vozili 110 kilometrov na uro, v vseh stanovanjskih naseljih pa največ 30 kilometrov na uro? Čeprav se na prvi pogled zdi kontradiktorno, pa študije iz tujine kažejo, da se potovalni čas zaradi manj težke noge voznikov prav nič ne podaljša. Na ta račun se namreč izboljša pretočnost prometa, zmanjšajo se fantomski zastoji. Ima pa znižanje hitrosti številne pozitivne učinke tako na zdravje prebivalstva in BPD ter pomeni manj smrtnih žrtev na cestah, kažejo impresivni rezultati iz tujine. Tako razlagajo v Podnebnem svetu, kjer so pred kratkim obravnavali ta nekoliko kontroverzni predlog, ki bo morda nekoč postal družbeni konsenz, kot je danes uporaba varnostnega pasu.
'Najmanjši skupni imenovalec svetovnega reda je lahko samo eden – mir'
02. 09. 2024 14.27
Na Bledu se je pod naslovom 'Svet vzporednih realnosti' začel 19. Blejski strateški forum. Naslov naj bi odražal potrebo po iskanju mostov za preseganje razdorov. V duhu tega bo vsebinski fokus dvodnevnega foruma poziv k sodelovanju v skupno dobro. Dogodka se je udeležila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
'Ljudem se predpisuje zdravila, v svojih stiskah pa ostajajo sami'
23. 08. 2024 14.42
Slovenski psihiater je pojasnil nekatere anomalije našega zdravstvenega sistema. Pravi, da trenutni sistem ZZZS spodbuja hitro obravnavo pacientov – hitro diagnostiko in predpisovanje zdravil, kar onemogoča celostno in poglobljeno psihoterapevtsko obravnavo. Po njegovem mnenju tak pristop škoduje predvsem pacientom z duševnimi motnjami, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje. ZZZS njegove navedbe zavrača kot neutemeljene in pavšalne ter izrečene v kontekstu polemičnih strokovnih razprav o zakonski ureditvi področja psihoterapije. Pozvali so ga, naj konkretne primere prijavi ZZZS.
Pred vrati ponovni zagon delovanja ESS
13. 06. 2024 20.46
Vlada je na tokratni seji sprejela deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga ter novelirana pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Za uradni podpis dokumentov s sindikati in delodajalci je pooblastila ministra za delo Luko Mesca, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Socialni dialog v okviru ESS naj bi stekel še ta mesec
06. 06. 2024 16.45
Sindikati, delodajalci in vlada so ta teden uskladili besedilo deklaracije o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, vlada pa je dokument že potrdila. Premier Robert Golob je potrdil, da bodo socialni partnerji dialog uradno obudili še ta mesec.
Mesec: Cilj je, da Ekonomsko-socialni svet oživimo v maju
23. 04. 2024 10.43
Premier Robert Golob je za dopoldne sklical srečanje predstavnikov sindikatov, delodajalcev in vlade, ki sodelujejo v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Namen srečanja je bila želja po obuditvi socialnega dialoga. Minister za delo Luka Mesec je po srečanju dejal, da ciljajo na oživitev sveta v maju. Do srečanja so sicer bili kritični pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so ocenili, da je namen "bolj proslavljanje obletnice delovanja ESS kot pa resno pogajanje" in da ESS trenutno ne deluje. Partnerji se o vsebini danes sicer niso pogovarjali.
'Zaposlovanje tujcev ureja pet med seboj neusklajenih ministrstev'
21. 05. 2023 10.20
Slovenija se sooča z izjemno resno kadrovsko težavo. Na Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih rekordno malo oziroma 50.000 brezposelnih, delodajalci pa iščejo več kot 60.000 delavcev. Smo tik pred začetkom poletne turistične sezone, a pomanjkanje kadra lahko za podjetja pomeni tudi katastrofo. Brez tujih delavcev ne bomo zmogli izpeljati sezone, opozarjajo turistični delavci. Vlada je sicer še pravočasno sprejela nov zakon o tujcih, ki naj bi poenostavil pridobivanje delovnih dovoljenj. Pa jih res?
Najsrečnejši na svetu so (spet) Finci, kaj pa Slovenci?
20. 03. 2023 10.59
Ob mednarodnem dnevu sreče smo pregledali tudi svetovno poročilo o sreči. To ugotavlja, da so že šesto leto zapored najsrečnejši na svetu Finci. Precej visoko so tudi Slovenci, ki so se od 137 držav znašli na 22. mestu, tik za Francijo. Prav tako je Slovenija pred Italijo, Hrvaško in Madžarsko, od sosed nas je prehitela le Avstrija.
Je osnovna šola zares brezplačna?
08. 03. 2023 12.19
Osnovna šola bi morala biti brezplačna, menijo na ZPM Ljubljana Moste-Polje, zato so na pristojno ministrstvo naslovili poziv k sprejetju ustreznih zakonskih sprememb. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je spremembe, ki so predmet urejanja v zadevnih zakonih, treba vpeljevati postopoma, ob tehtnem premisleku in načrtovano, hkrati pa poudarjajo, da imamo na področju izobraževanja v Sloveniji že sedaj vzpostavljene številne sistemske ukrepe, ki pomagajo vsem učencem zagotavljati enake pogoje, ne glede na njihov socialno ekonomski položaj ali druge osebne okoliščine.
Davek centralizacije: staranje, pomanjkanje služb in drago življenje
14. 11. 2022 10.08
Manjša slovenska mesta v zadnjih letih prepogosto izgubljajo mlade prebivalce, ki se zaradi boljših delovnih pogojev selijo v večja mesta oziroma kar v prestolnico. Kakšni so razlogi in kaj lahko prestolnica ponudi več kot druga mesta ter kaj bi lahko spremenili, so vprašanja, s katerimi se že leta ukvarjajo župani.
KOMENTAR: Preživetje s kuponi
27. 09. 2022 06.00
Če si dovolj spreten in imaš čas naštudirati različne pike in akcije in popuste, lahko pri kilogramu kave privarčuješ skoraj 6 evrov. Tudi pri drugih izdelkih. Profesor asistent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani nam je pripovedoval, da lahko tako na leto prihrani tudi do 1500 evrov. Je pa res, da je ekonomist in da so mu kupončki in akcije strast in hobi že od otroštva.
Dopolnilno zavarovanje že leta kamen spotike politike
20. 09. 2022 06.00
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je kamen spotike politike vse od njegove uvedbe. Več ministrov za zdravje - Keber, Marušič, Gantar in ministrica Trop Skaza - ga je poskušalo ukiniti, a neuspešno. Zakaj? Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber in prvi, ki ga je skušal ukiniti, pravi, da gre za vpliv lobijev na politiko. Ga bo ukinila sedanja vlada, kot je napovedala v koalicijski pogodbi? Je dopolnilno res nepravično?
Izumiranje periferije. Kako bodo stranke dosegle decentralizacijo države?
18. 04. 2022 07.00
O decentralizaciji slovenska politika govori že vsaj od začetka stoletja, kljub temu pa njeno delovanje in kronična nesložnost dajeta najmanj "potuho" obratnemu procesu – centralizaciji. Medtem ko se življenjski potenciali periferije še naprej vztrajno krčijo, se pritisk na Ljubljano povečuje, z njim pa v prestolnici navpično rastejo stroški bivanja, krepi se obremenitev javnih služb, dnevne migracije več kot 130.000 delavcev pa predstavljajo velik prometni izziv. Političnim strankam smo ponudili možnost artikulacije konkretnih rešitev za decentralizacijo Slovenije.
V Sloveniji vse več revnih. Kako se bodo s tem spopadle stranke?
12. 04. 2022 06.00
Slovenija je ena izmed sedmih držav v Evropski uniji, v katerih se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 dvignila stopnja tveganja revščine. Pandemija covida-19 je še poglobila stiske najranljivejših skupin, predvsem pa je pokazala že siceršnje sistemske pomanjkljivosti. V Evropski mreži proti revščini opozarjajo, da je odprava revščine politična odločitev, zato nas je zanimalo, kakšne ukrepe bodo v zvezi s to perečo problematiko sprejele stranke.
Vrh gospodarstva: Kljub krizam verjamemo v svetlo obzorje
23. 03. 2022 21.13
Čeprav Evropa in svet prehajata iz krize v krizo, v gospodarstvu verjamejo, da obzorje ostaja svetlo, je bilo slišati na vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju. Ob tem so se vrstili pozivi k ambicioznosti, agilnosti, podjetnosti na vseh področjih družbe in predvsem povezovanju ter sodelovanju znotraj gospodarstva in z drugimi družbenimi sferami.
'Bolj kot za stopnjevanje vojaških aktivnosti se zavzemam za to, da se ta problem reši za mizo'
06. 03. 2022 07.00
Formalni koraki, ki jih Slovenija sprejema glede ukrajinske krize, so pravi, meni predsednica SAB Alenka Bratušek. Kritična pa je do retorike, ki jo vlada, zlasti njen predsednik Janez Janša, uporablja v kriznih časih – tako pri vojni v Ukrajini kot v covidni krizi. Meni, da bi bila dobra ministrica za finance. Čeprav meni, da ekonomska in javnofinančna situacija ob rekordni zadolženosti države in prihajajočih posledicah sankcij proti Rusiji tudi za slovensko gospodarstvo ni spodbudna, zategovanja pasu po vzoru Zujfa pred desetimi leti ne napoveduje. Komisarske zgodbe – gledajoč z današnje perspektive – ne bi ponovila. Ne želi se opredeliti do tega, ali obžaluje sodelovanje z Zoranom Jankovićem, s katerim je vstopila v državno politiko, niti do tega, ali bi Marjana Šarca še kdaj podprla za mandatarja. Ko je govor o razleteli Koaliciji ustavnega loka in partnericah, sicer ocenjuje, da se v Levici zavedajo, kaj je bilo v preteklem mandatu storjeno narobe – tudi na njihovi strani.
Bole: Slovenija med najmanj učinkovitimi pri protikoronskih ukrepih
14. 12. 2021 10.46
Slovenija je med daleč najbolj neučinkovitimi pri protikoronskem posredovanju, v svoji študiji ugotavlja Velimir Bole z ekonomskega inštituta EIPF. Za isti ekonomski učinek bi se lahko država zadolžila manj, kar bi ji omogočalo večji potencial za prihodnji razvoj.
Psihologi: Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo
14. 11. 2020 07.00
"Posledice večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenj otrok in mladostnikov so nepredstavljive in njihovo preprečevanje mora biti ena od prioritet," v odprtem pismu opozarja skupina uglednih slovenskih psihologov. Že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta, ugotavljajo. Pristojne so pozvali, naj pri sprejemanju odločitev o obvladovanju epidemije upoštevajo tudi ta dognanja.
Čas transformacije: Lahko smo pionirji. Lahko nas pokoplje neodgovornost
14. 12. 2019 07.00
"Smo v času, ko se dogaja velika transformacija svetovnega (ekonomskega) reda, med drugim premik težišča sveta na vzhod. Prav tako se dogaja transformacija definicij dela in službe," pravi ekonomski strokovnjak dr. Arturo Bris.
Med 14 kandidati za zaščito Europe Nostre tudi Plečnikov stadion
10. 12. 2019 13.46
Na seznamu 14 primerov evropske kulturne dediščine, od katerih se jih bo sedem uvrstilo na seznam najbolj ogroženih, je organizacija Europa Nostra uvrstila tudi ljubljanski Plečnikov stadion, kjer so ga poimenovali za "mojstrovino arhitekta Jožeta Plečnika".
Javni dodatki in nakazila prek inštitutov, centrov, društev – kdo je kaj na Pravni fakulteti
18. 10. 2019 05.00
Tokrat objavljamo najvišje plače in dodatke zaposlenih na ljubljanski Pravni fakulteti. A tu je še kopica inštitutov, zasebnih podjetij in zavodov. V nekaterih primerih je ustanovitelj Pravna fakulteta, v drugih so lastniki profesorji. Vsem pa je skupna izjemna podobnost v poimenovanju. Pomanjkanje domišljije ali namerno zavajanje potencialnih strank? In kako morebiten konflikt interesov preprečujejo na fakulteti?
Slovenija je mrtva, naj živi neoliberalizem!
17. 08. 2019 07.00
Z razpadom nekdanje federalne države je nacionalistična ideologija pokazala svojo moč preko homogenizacije naroda. Visoka stopnja nacionalne homogenosti je v Sloveniji (in večini drugih jugoslovanskih republik) razvila tako horizontalno kot vertikalno solidarnost. Ampak stanje vsesplošne evforije in zadovoljstva se je hitro končalo.
Prodajanje 'programov za tvorbo sinaps' je postalo pravi posel
15. 04. 2019 09.21
Okoliščine, v katerih se rodi dojenček, lahko vplivajo tudi na razvoj njegovih možganov in posledično zaznamujejo njegovo celotno prihodnost. Koliko na to vplivajo starši, koliko genetika in koliko morda življenje v pomanjkanju ter revščini?
Bo denarna pomoč revnim materam spremenila razvoj možganov njihovih dojenčkov?
14. 04. 2019 13.09
Vsak mesec polovica mater, vključenih v vznemirljivo raziskavo v ZDA, prejme skoraj 300 evrov. Vprašanje, na katerega si skušajo odgovoriti znanstveniki, je, ali bo bistveno večji prihodek družine, ki živi pod pragom revščine, vplival na razvoj njihovega novorojenčka.
Največ raka v Zasavju in osrednji Sloveniji
02. 01. 2019 09.18
Rak je huda bolezen, zaradi katere se pojavlja vse pogosteje med vzroki obolevnosti in umrljivosti. Najvišja stopnja primerov novega raka je v zasavski regiji, najnižja pa v primorsko-notranjski. Na nastanek raka vplivajo številni dejavniki. Že lokalna skupnost lahko s svojimi ukrepi prispeva k zmanjšanju dejavnikov tveganja, opozarjajo na NIJZ.
Smrtonosni mikroskopski delci v zraku: zakaj so delci PM tako škodljivi?
28. 01. 2018 07.00
Onesnažen zrak je med najpomembnejšimi okoljski problemi, čeprav so se emisije številnih onesnaževal v Evropi v zadnjih nekaj desetletjih precej zmanjšale. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Med najbolj nevarnimi so delci PM2,5 in PM10.
Merklova napovedala začetek koalicijskih pogovorov, analitiki medtem opozarjajo na nestabilnost Nemčije
25. 09. 2017 15.15
Nemška kanclerka Angela Merkel je po zmagi na parlamentarnih volitvah napovedala začetek koalicijskih pogovorov z liberalci, Zelenimi in socialdemokratsko stranko. Zavzela se je za stabilno vlado. Politični analitiki medtem opozarjajo, da je Nemčija na pomembni prelomnici in v zelo nestabilnem položaju, Merklova je izgubila veliko moči tako doma kot na evropskem odru.
Dobra novica za vse bolnike z demenco in njihove svojce
01. 06. 2017 11.06
Varuhinja človekovih pravic je napovedala odprtje prve varne točke za osebe z demenco v Sloveniji. Gre za zelo zahtevno in aktualno problematiko, saj je demenca najpogostejša nevrodegenerativna duševna bolezen v starosti.
Slovenski mladostniki manj pogosto na dieti od evropskih vrstnikov
15. 03. 2016 10.28
V primerjavi z vrstniki iz drugih držav so slovenski mladostniki manj pogosto na dieti in dobijo več pomoči sošolcev. Raziskava 'Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju' ugotavlja tudi, da je uporaba tobaka v povprečju v zadnjem desetletju med evropskimi šoloobveznimi otroki pomembno upadla.
Semolič na priporočila OECD: Porast revščine vas pa ne skrbi?
04. 05. 2015 11.11
OECD je vesela našega napredka, je premierju Cerarju ob obisku zaupal generalni sekretar Angel Gurria. Vseeno poudarja, da je pred nami še veliko dela. Potrebne ukrepe je strnil v tri glavne točke. Semolič s priporočili ni zadovoljen.