sprave
Vrh foruma Evropa-Azija
20. 10. 2000 00.00
V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
Peterle v Sarajevu
30. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj v Sarajevu, v okviru delovnega obiska skupaj s predstavniki slovenskega gospodarstva, sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem. Petritsch je pohvalil prizadevanje Slovenije in Mednarodnega sklada za razminiranje in žrtve min (ITF), ki uspešno lobira za pridobivanje tujih sredstev za odstranjevanju protipehotnih min. Razminiranje je namreč eden izmed bistvenih dejavnikov pri vračanju beguncev. Peterle je sogovorniku obljubil, da bo Slovenija pomoč nudila še naprej, da bo posebno pozornost namenila gospodarskim stikom med državama in bo še naprej izobraževala kadre v državnih organih BiH. Minister Peterle se je srečal še s predsedujočim predsedstva BiH Alijem Izetbegovićem, ki je še posebej izpostavil težaven proces sprave med narodi in pri tem menil, da je potrebno zavrniti načelo kolektivne krivde.
Olimpijske igre v Sydneyju odprte
15. 09. 2000 00.00
V Sydneju se je začel največji športni spektakel. Do prvega oktobra bodo v središču pozornosti 27. olimpijske igre moderne dobe. Olimpijski ogenj je na otvoritveni slovestnosti pred 110 tisočimi gledalci prižgala avstralska atletinja aboridžinskega rodu Cathy Freeman. Že jutri, na prvi tekmovalni dan, bodo razdelili 13 kompletov medalj. Slovensko zastavo je v mimohodu več kot 10.000 športnikov iz vsega sveta nosil Iztok Čop. Slovenske športnice in športnike je na stadionu pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan. Na nabito polnem Stadiumu Australia, ki sprejme 110.000 obiskovalcev, je ob navzočnosti predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha igre razglasil za odprte avstralski guverner William Deane, ki je tudi posebni predstavnik britanske kraljice Elizabete II. v Avstraliji.
Na Dragi 2000 o pomenu sprave
03. 09. 2000 00.00
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu je dopoldne potekalo predzadnje predavanje v okviru letošnjih 35. študijskih dnevov Draga 2000. O temi sprava, proces osvobajanja in znamenje poguma, je govoril teolog Tone Jamnik, urednik revije Tretji dan in ravnatelj Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani.
Bajuk uradno izstopil iz SLS+SKD
27. 07. 2000 10.04
Predsednik vlade Andrej Bajuk je včeraj izjavil, da uradno odstopa kot podpredsednik SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in obenem izstopa iz združene stranke. Napovedal je tudi ustanovitev nove stranke, ki bo gradila na zvestobi vrednotam slovenske pomladi.
Molitev ob obletnici zasedbe Cipra
21. 07. 2000 08.05
Ciprski Grki so včeraj 26. obletnico turškega posredovanja na otoku obeležili s posebnimi molitvami, medtem ko so se je na severnem delu otoka pod turško zasedbo spomnili z vojaško parado.
Spravna spominska slovesnost
19. 06. 2000 08.47
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj že deseta spominska spravna slovesnost. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki je bil v svoji pridigi kot vedno kritičen do povojne oblasti in prejšnje slovenske vlade.
Teden sprave v Avstraliji
28. 05. 2000 20.42
Na shodu v Sydneyu je več kot 100.000 ljudi demonstriralo za večjo harmonijo med različnimi etničnimi skupinami. Demonstranti so se sprehodili čez slavni pristaniški most.
50. obletnica Schumanove deklaracije
09. 05. 2000 18.12
Osrednjo slovesnost ob 9. maju, Dnevu Evrope, in letošnji 50. obletnici Schumanove deklaracije so danes v Bruslju pripravili v Evropskem parlamentu, kjer sta poslance in goste, predvsem nekdanje vidne evropske politike, vključno z nekdanjim predsednikom Evropske komisije Jacquesom Delorsom in nekdanjim francoskim predsednikom Valeryjem Giscardom d'Estaingom, nagovorila predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine in predsednik Evropske komisije Romano Prodi.
Vodopivec o Bizjakovem poročilu
11. 04. 2000 15.10
Ocena o stanju sodstva pri nas, ki jo je v lanskoletnem poročilu o delu institucije varuha človekovih pravic podal Ivan Bizjak, ni realna. Stanje je namreč bistveno slabše, saj so sodniške sodbe, ki mnogokrat ne ugotavljajo dejanskega stanja, praviloma pristranske, je na današnji tiskovni konferenci povedal predsednik Združenja za demokratizacijo javnih glasil in Civilne družbe za demokracijo in pravno državo Vinko Vodopivec.
V Salvadorju zmagali gverilci
14. 03. 2000 08.46
Stranka nekdanjega uporniškega gibanja FMLN je zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev v Salvadorju. Na volitvah je sodelovalo deset strank. Kot so uradno sporočili po preštetju glasov na več kot 90 odstotkih volišč, bo imela FMLN v 84-članskem parlamentu 31 sedežev, desno usmerjena vladajoča stranka ARENA pa 29 sedežev.
Papeževo kesanje v imenu katoliške Cerkve
12. 03. 2000 20.24
Javna prošnja papeža Janeza Pavla II. za odpuščanje grehov, ki jih je Cerkev storila v 2000 letih obstoja, je že izzvala val polemik. Kritike gredo predvsem na delitve med osebno krivdo posameznikov ter krivdo Cerkve kot takšne, ki ni bila izrečena. Papež je danes v okviru slovesnega dneva odpuščanja in sprave v baziliki Svetega Petra v Rimu v imenu katoliške Cerkve prosil za odpuščanje. Sveti oče je v spremstvu kardinalov stopil na oltar, poljubil sveti križ in pozval Cerkev, naj očisti spomin in se obveže k spremembi.
EU opozarja kosovske voditelje
24. 02. 2000 08.33
Evropska unija bo odgovornost za morebitno razširitev nasilja na Kosovu pripisala vodilnim predstavnikom v pokrajini, je včeraj opozorilo portugalsko predsedstvo EU.
Croatija spet Dinamo?
19. 12. 1999 21.12
Nogometni klub Croatija naj bi dobil nazaj staro in priljubljeno ime, Dinamo. Predsednik tega najuspešnejšega hrvaškega kluba se je namreč odločil, da bo med navijači razpisal referendum in tako pomirili duhove, ki so v zadnjih letih burili hrvaško javnost. Pri sosedih so sedaj mnenja, da je to le še ena predvolilna poteza HDZ.
Zeleni Slovenije ostajajo na dveh bregovih
11. 12. 1999 19.29
Tudi današnji poskus obeh sprtih frakcij v stranki Zelenih Slovenije, da bi na skupnem sestanku v Celju odpravili nesoglasja in za januar sklicali združitveni kongres, je propadel, je poročal Radio Slovenija.
O poteku mirovne operacije na Kosovu
24. 11. 1999 11.28
Podsekretar ZN za mirovne operacije Bernard Miyet je člane Varnostnega sveta ZN včeraj seznanil s potekom mirovne operacije na Kosovu, pri čemer je izpostavil kar nekaj perečih problemov, ki onemogočajo ureditev razmer, tako kot si je to zamislila mednarodna skupnost. Težave nastajajo tudi v odnosih z Makedonijo, ki z nepotrebnim zavlačevanjem postopkov ob prehodu kosovsko-makedonske meje ovira normalno delo misije UNMIK in drugih agencij ZN, zato je Miyet pozval članice VS, naj po svojih močeh skušajo vplivati na makedonske oblasti. Veliko težav na Kosovu povzročata tudi organiziran kriminal in trgovanje s prepovedanimi snovmi, obstaja pa tudi sum, da v pokrajini poteka tudi trgovina s človeškimi organi. Mednarodna skupnost na Kosovu se sooča s pomanjkanjem sredstev, zato je dobrodošla obljuba donatorske konference EU, na kateri so obljubili za milijardo evrov pomoči. Do sprave med narodi naj bi bilo še daleč, saj se srbsko prebivalstvo Kosova zapira v svoje enklave, za problem razdeljene Mitrovice pa še ni rešitve.
Civilna družba kritična do sodstva
18. 11. 1999 15.47
Civilna družba za demokracijo in pravno državo ter Združeni ob Lipi sprave so na današnji novinarski konferenci kritično spregovorili o slabem pravosodnem sistemu, zaradi katerega se Slovenija oddaljuje od Evrope. Po njihovem prepričanju so razmere še zlasti slabe v sodniških vrstah, kar so dokazovali s posamičnimi sodnimi odločbami.
Trimble pozval k sprejetju kompromisa
16. 11. 1999 16.22
Vodja ulstrskih unionistov David Trimble je v Belfastu pozval člane svoje stranke, naj sprejmejo kompromis o uresničevanju mirovnega sporazuma in začnejo novo obdobje partnerstva med protestantsko in katoliško skupnostjo na Severnem Irskem. Oblikovanje političnih ustanov, ki bi vključevale protestante in katolike, ter začetek procesa razoroževanja sta prvi fazi sprave na Severnem Irskem, je poudaril Trimble. Pričakujejo, da bo tudi politično krilo Irske republikanske armade, Sinn Fein, še danes objavilo podoben poziv h kompromisu. Doslej so unionisti pogojevali oblikovanje pokrajinske vlade s Sinn Feinom z začetkom razorožitve IRA, zdaj pa od nje zahtevajo le imenovanje pogajalca, ki bi razrešil to vprašanje s komisijo za razorožitev pod vodstvom kanadskega generala Johna de Chastelaina.
V spomin na žrtve vojn in na po vojni pobite
01. 11. 1999 20.46
Spomin na armado po vojni ubitih in njihov pokop je civilizacijsko načelo. To je slovenski kulturi še ostalo, ko je ideologija nasilja iz narodove duše in knjižnega jezika pregnala pojem in besedo plemenitosti, je v imenu pobudnika gibanja Združeni ob lipi sprave Stanislava Klepa na žalni slovesnosti ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah povedal Boštjan Turk. V spomin na žrtve povojnega poboja, padle v obeh vojnah in na borce v osamosvojitveni vojni je govoril tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
Podpis zgodovinskega dogovora
31. 10. 1999 17.25
Vodilni predstavniki Vatikana in Luteranske svetovne zveze so danes v Augsburgu podpisali skupni dogovor o doktrini in s tem storili velik korak na poti sprave 478 let po tem, ko je Rim ekskomuniciral reformista in ustanovitelja nemškega protestantizma Martina Luthra.
Druga obletnica smrti matere Tereze
05. 09. 1999 17.16
Papež Janez Pavel II. se je v poletni rezidenci Castel Gandolfo danes spomnil matere Tereze, ki jo je označil za ''veliko in cenjeno učiteljico življenja''. Danes namreč mineva druga obletnica smrti ustanoviteljice redu sester usmiljenk in dobitnice Nobelove nagrade za mir.
''Meje naj ljudi povezujejo''
01. 09. 1999 21.01
Danes mineva šestdeset let od nemške invazije na Poljsko. S tem se je uradno začela druga svetovna vojna, ki je v spopad potegnila kar 61 držav na štirih celinah. Na sredini mostu čez reko Odro, mejo med Nemčijo in Poljsko, sta se v potrditev sprave med državama sešla nemški in poljski predsednik, Johannes Rau in Aleksander Kwasniewski. Poudarila sta, naj meje ne ločujejo narodov, ampak jih povežejo v trajno prijateljstvo. Voditelja sta si simbolično stisnila roki na Mostu miru, ki Frankfurt ob Odri povezuje s poljskim mestom Slubice.
Kofi Annan pozdravil sporazum o premirju iz Lusake
01. 09. 1999 11.26
Generalni sekretar OZN Kofi Annan je pozdravil podpis sporazuma o premirju v Demokratični Republiki Kongo, ki ga je v Lusaki podpisalo uporniško Združenje za demokracijo (RCD). Sporazum je bil pripravljen za podpis že 13. julija, ko so k njemu pristopili voditelji okoliških držav in predsednik DR Kongo Laurent Kabila. Dve največji uporniški skupini RCD in Gibanje za osvoboditev Konga /MLC) pa sta takrat zaradi notranjih sporov podpis zavrnili.
Južnokorejski predsednik napovedal obsežne reforme
15. 08. 1999 17.25
Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob 54. obletnici osvoboditve izpod japonskega kolonializma napovedal obsežne reforme. Te naj bi posegle tudi na vsa področja javnega življenja, je med slavnostmi v Chon Anu danes dejal Kim. Prednost pri tem imajo reforme močno zadolženih podjetij, izgradnja socialnega sistema in reforme v izobraževanju.
Pogovori o mirovnem načrtu, dvomi Sinn Feina
22. 07. 1999 21.40
Ameriški senator George Mitchell je danes na novinarski konferenci v Belfastu izjavil, da bo 6. septembra začel pogovore o oživitvi zastalega severnoirskega mirovnega načrta.
Slovesnost v spomin na žrtve Kočevskega Roga
20. 06. 1999 20.48
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila obletniška maša za vse po vojni pobite domobrance in nasprotnike tedanjega režima, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode. Pred približno 5000 udeleženci je dr. Rode poudaril, da se zdaj ni več mogoče sprenevedati, da teh žrtev ni bilo in opozoril, da bi morali že iz pietete imena umrlih vpisati v mrliške knjige, dostojno obeležiti množična grobišča ter počastiti njihov spomin. Dodal je, da te žrtve Slovencem dajejo tudi možnost, ''da se ob njihovi strašni usodi sami prečistimo, zavržemo sovraštvo, ki jih je peljalo v smrt, obnovimo skupni narodni spomin in najdemo pot do narodne sprave''. Izredno ostro kritiko na račun razmer v Sloveniji je v svojem govoru podal Anton Drobnič, saj po njegovem prepričanju v vrhovih pravosodja vladajo funkcionarji totalitarne partijske države in političnega sodstva.
Mick Jagger in Jerry Hall rešujeta svoj zakon
19. 05. 1999 08.14
Mick Jagger in Jarry Hall očitno še nista obupala nad svojim zakonom. Čeprav se je stari rocker s svojo ženo že dogovoril o višini odpravnine, jo je po poročanju časnika Daily Mail pregovoril k skupnemu obisku britanskega psihiatra Petra Gilchrista. Tam naj bi Mick ''obdelal'' svoje skoke čez plot in ugotovil, ali je nov začetek mogoč. ''Mick ve, da je to njegova zadnja možnost,'' je povedal nek njegov prijatelj. ''Zdaj je moral uporabiti ves svoj šarm, da je Jerry pripravil do obiska v zakonski posvetovalnici.'' Jerry je sprva oklevala, nato pa ugotovila, da to dolguje vsaj njunim štirim otrokom. ''Jerry upa, da bo s tem vsaj pripomogla k prijateljskemu odnosu, če naj bi se že ločila,'' piše časnik. Mickova žena je zahtevala ločitev lani decembra, potem ko se je izvedelo za devetmesečno afero med njenim možem in neko brazilsko manekenko. Če do sprave ne bo prišlo, piše Daily Mail, bo Jerry dobila njuno hišo v londonskem predelu Richmond in odpravnino v višini skoraj 30 milijonov mark.
Boris Jelcin podvojil število praznikov v Rusiji
07. 05. 1999 09.42
Ruski predsednik Boris Jelcin je v sedmih letih predsednikovanja v Rusiji uvedel 43 novih praznikov in dela prostih dni ter hkrati skrbno ohranil 31 nekdanjih komunističnih, je pred dnevi poročal časnik Komersant. Večina teh praznikov je profesionalnih, med njimi dan ribičev, dan carinikov, državni dan gasilcev, in padejo na nedeljo. Kakih 15 praznikov obeležuje velike zgodovinske trenutke sovjetske in ruske vojske. Jelcin je uvedel tri dela proste dni, ki pred njim niso obstajali, med njima dan proglasitve suverenosti Rusije (12. junija) in dan ustavnosti (12. decembra), nekatere praznike pa je preimenoval. Med njimi 1. maj, nekdaj imenovan dan solidarnosti in delavcev, danes praznik pomladi in dela, v Sovjetski zvezi najbolj spoštovan praznik, dan velike oktobrske revolucije 7. novembra pa je danes dan sporazuma in sprave in je ostal dela prost dan, je poročal moskovski časnik Komersant in se v članku pošalil, da ima Jelcin še 290 dni na razpolago za nove praznike in da v danes kapitalistični Rusiji še nimajo dnevov bank, borz ter nepremičnin.
Spominska slovesnost ob obletnici osvoboditve Dachaua
02. 05. 1999 18.32
V nekdanjem koncentracijskem taborišču Dachau je danes v spomin na osvoboditev taborišča pred 54 leti potekala spominska slovesnost, je poročal Radio Slovenija. Med številnimi gosti je bil tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik in generalni konzul v Muenchnu Fedor Gregorič, ki sta položila venec pred spomenik vsem žrtvam v Dachau.