srečal
Clinton na Irsko in v Veliko Britanijo
11. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo jutri odpotoval na enega svojih zadnjih uradnih obiskov v tujini. V Dublinu bo začel tridnevno turnejo po Irski in Veliki Britaniji. Ustavil se bo še v Belfastu in Londonu. Clinton se bo med obiskom srečal z britansko kraljico Elizabeto, premierom Tonyjem Blairom, irskim premierom Bertijem Ahernom in voditelji političnih strank na Severnem Irskem. Clintona, ki je vložil veliko osebnih naporov v uspeh severnoirskega mirovnega sporazuma, bosta na poti spremljala tudi soproga Hillary in hčerka Chelsea.
Slovenija in ZRJ podpisali sporazum
09. 12. 2000 00.00
Slovenski in jugoslovanski zunanji minister Dimitrij Rupel in Goran Svilanović sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.
Novitete pri zbirki Beletrina
07. 12. 2000 00.00
Smeh za leseno pregrado Janija Virka in Zakon želje Andreja Blatnika sta dve knjižni novosti zbirke Beletrina pri Študentski založbi. Pisec spremne besede dela Zakon želje in urednik zbirke Mitja Čander je avtorja Janija Virka označil kot "supermana", ki se pri svojih mladih letih predstavlja že z deseto knjigo, odličnim romanom o malem junaku, ki govori o njegovem bivanju na Zemlji, polni raznovrstnih pregrad. Zakon želje pa je delo avtorja Andreja Blatnika, sestavljeno iz številnih kratkih zgodb, ki jih je avtor spisal v obdobju desetih let. S svojimi prejšnjimi deli se je Andrej Blatnik slovenskemu knjižnemu prostoru predstavil kot revolucionarni pisec, Zakon želje pa niza kratke zgodbe, ki so ostale odprte, tako kot tudi morajo, je na današnji predstavitvi povedala Petra Vidali, ki je poleg Uroša Zupana napisala spremno besedo za omenjeno delo.
Bush o notranjepolitičnih vprašanjih
03. 12. 2000 00.00
Predsedniški kandidat ameriške Republikanske stranke George Bush mlajši se je po petkovem srečanju z upokojenim generalom Colinom Powellom, s katerim sta govorila o vprašanjih zunanje politike, včeraj srečal še z republikanskima vodjema v zveznem kongresu, s katerima je govoril o notranjepolitičnih vprašanjih. Bush je na svojem teksaškem ranču v Crawfordu sprejel vodjo predstavniškega doma Dennisa Hasterta in vodjo senatne večine Trenta Lotta ter tako nadaljeval ustvarjanje vtisa, da se ga povolilni zapleti na Floridi ne tičejo.
Agassi v polfinalu
02. 12. 2000 00.00
Američan Andre Agassi je dosegel še svojo tretjo zmago na zaključnem mastersu ATP v Lizboni. Premagal je Šveda Magnusa Normana s 6:3 in 6:2. S tem se je Agassi uvrstil v polfinale, kjer se bo srečal z Rusom Maratom Safinom, ki si lahko z zmago zagotovi prvo mesto na lestvici ATP ob koncu sezone. V drugem polfinalu se bo Pete Sampras pomeril z boljšim iz zadnjega dvoboja v rdeči skupini med Brazilcem Gustavom Kuertnom in Rusom Jegvenijem Kafelnikovom.
Predsednik Kučan v Sarajevu
01. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se je v okviru neuradnega delovnega obiska v Sarajevu srečal s člani predsedstva Bosne in Hercegovine. Kučan in predsedujoči predsedstva BiH Živko Radišić, ki sta v prostorih predsedstva BiH novinarje seznanila z vsebino enournega pogovora, sta poudarila visoko stopnjo soglasja glede ključnih vprašanj v odnosih med državama in stabilizacije razmer v regiji.
Enotna rusko-beloruska valuta
30. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je danes v Minsku udeležil otvoritvenega zasedanja vrhovnega državnega sveta rusko-beloruske unije, je ruski vladi naložil, naj podpiše sporazum z Belorusijo o uvedbi enotne valute. Putin se je srečal tudi z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom, ki se še posebej zavzema za tesnejšo povezanost obeh držav. Putin je na zasedanju vrhovnega državnega sveta sicer dejal, da je udejanjenje rusko-beloruske unije zelo občutljiv proces, ki ne more potekati brez privolitve javnosti. Potrebno je razpršiti bojazni ljudi, da bi ob vzpostavitvi unije prišlo do krnitve suverenosti. Zadev ne gre zavlačevati, pa tudi preuranjenih odločitev ne gre sprejemati, je prepričan ruski predsednik. Rusija je kljub negodovanju Belorusije doslej odlašala z uvedbo skupne denarne enote, med drugim zaradi visoke inflacije, nereformiranega gospodarstva in velike revščine v Belorusiji. V skladu s sporazumom o denarni uniji naj bi Belorusija do leta 2008 uvedla ruski rubelj kot svojo uradno valuto, sicer pa naj bi ga v poslovanju začeli uporabljati že 1. januarja 2005.
Slovenija bo pomagala Hrvaški
29. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske ožje pogajalske skupine z Evropsko unijo Janez Potočnik se je danes v Zagrebu srečal s hrvaškim ministrom za evropske integracije Ivanom Jakovčičem. Potočnik je po srečanju izjavil, da je Slovenija pripravljena Hrvaški posredovati svoje izkušnje s pogajanj z EU, ker je v skupnem interesu obeh držav, da čimprej vstopita v unijo. Potočnik se je sestal tudi z glavnim hrvaškim pogajalcem za EU Nevenom Mimico, popoldne pa naj bi predaval še o tehniki pogajanj z EU.
Politični dialog EU s Severno Korejo
28. 11. 2000 00.00
Predstavniki evropske trojke, ki so se v Pjongjangu udeležili tretjega srečanja v sklopu "političnega dialoga" med Severno Korejo in Evropsko unijo, so danes v Pekingu povedali, da je po ocenah Severne Koreje proces zbliževanja z južno sosedo "nepovraten", z optimizmom pa pričakuje tudi nadaljnje pogovore z ZDA.
Izrael vložil protest proti Libanonu
27. 11. 2000 00.00
Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.
Mubarak sprejel svetovalca Ehuda Baraka
26. 11. 2000 00.00
V okviru krizne diplomacije je egiptovski predsednik Hosni Mubarak danes v Kairu sprejel svetovalca izraelskega premiera Ehuda Baraka. Barakov svetovalec za politična in varnostna vprašanja Danny Jatom je Mubaraku prenesel osebno sporočilo, so danes v Kairu sporočili iz vladne pisarne. Podrobnosti pogovorov niso znane.
195144inđić v torek v Sloveniji
26. 11. 2000 00.00
Na povabilo predsednika Milana Kučana bo v torek na enodnevnem neuradnem obisku v Sloveniji predsednik srbske Demokratske stranke Zoran 195144inđić. Poleg srečanja s Kučanom sta predvideni tudi srečanji z novim predsednikom vlade Janezom Drnovškom in predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem. 195144inđić, ki ga bo na obisku spremljala delegacija DOS, se bo srečal tudi s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Glavne teme pogovorov bodo razmere na jugovzhodu Evrope in v ZRJ ter možnosti sodelovanja med Slovenijo in ZRJ, 195144inđić pa bo dal tudi izjavo za javnost.
Ivanov na obisku v Berlinu
26. 11. 2000 00.00
Rusija je izrazila pripravljenost na obsežen dialog in intenzivnejše sodelovanje z Evropsko unijo na področju varnosti. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Berlinu dejal, da bi morala Evropa postati gonilo obsežne strateške stabilnosti v svetu. Še posebej pa so neločljiv del evropskega varnostnega sistema stabilni in prijateljski rusko-nemški odnosi, je poudaril Ivanov.
Chirac na Kosovu
25. 11. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes dopotoval na nekajurni obisk na Kosovo. Na prištinskem letališču so ga sprejeli civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner, poveljnik mirovnih sil KFOR, general Carlo Cabigiosu, francoski sekretar za obrambo Jean-Pierre Masseret in poveljnik generalštaba francoske vojske, general Jean-Pierre Kelche.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Podbregar na Madžarskem
23. 11. 2000 00.00
Načelnik generalštaba slovenske vojske generalpodpolkovnik Iztok Podbregar je danes na povabilo načelnika generalštaba madžarskih obrambnih sil generala Lajosa Fodorja odpotoval na uradni obisk na Madžarsko, so sporočili z obrambnega ministrstva. Med obiskom se bo Podbregar s sogovorniki pogovarjal predvsem o izkušnjah madžarske vojske pri vključevanju v zvezo NATO, beseda pa bo tekla tudi o trilaterali ter o dvostranskem sodelovanju.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Vrh EU-Balkan v Zagrebu
23. 11. 2000 00.00
V Zagreb so že prispeli udeleženci jutrišnjega vrha držav EU in zahodnega Balkana, ki bo potekalo v hrvaški prestolnici. Med prvimi sta v Zagreb prispela posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach, makedonski predsednik Boris Trajkovski, pozno popoldne pa tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Vrha se udeležujejo tudi francoski predsednik Jacques Chirac, evropski komisar za zunanje zadeve Christopher Patten, visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Wolfgang Petritsch, civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner ter britanski premier Tony Blair. Nekateri udeleženci naj bi po navedbah pripravljalnega odbora v hrvaško prestolnico prispeli jutri zjutraj neposredno pred začetkom vrha. Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bosta vrha EU in držav zahodnega Balkana, ki se bo začel v petek v hrvaški prestolnici, med drugim udeležila tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović se bo po prihodu v Zagreb za zaprtimi vrati sestal s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Kot je po odprtju novinarskega centra zagrebškega vrha povedal Picula, je v odnosih med ZRJ in Hrvaško preveč problemov, da bi srečanja med predstavniki obeh držav lahko bila vljudnostne narave, in ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje s Svilanovićem resno.
Nadškof Rode odpotoval v Beograd
21. 11. 2000 00.00
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je danes odpotoval na obisk v Beograd, kjer bo v večernih urah v cerkvi sv. Antona - gre za Plečnikovo cerkev - skupaj z beograjskim nadškofom Francem Perkom, nadškofom koadjutorjem Stanislavom Hočevarjem ter beograjskimi duhovniki vodil slovesno somaševanje. Rode bo obiskal tudi apostolsko nunciaturo v Beogradu in se srečal s tamkajšnjim nuncijem Tronquedom Ramonom, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
DeSUS in ZLSD za vstop v vlado
15. 11. 2000 00.00
Predsedstvo ZLSD je z 22 glasovi za in dvema proti podprlo vstop stranke v vlado z LDS, SLS+SKD in DeSUS.
Barak pred zahtevami po večji odločnosti
15. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je sinoči iz ZDA, kjer se je pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vrnil v domovino. Barak je obisk v Washingtonu zaradi poslabšanja razmer na palestinskih ozemljih končal predčasno. Že sinoči naj bi vodil sejo sveta za državno varnost, ki pa so jo prestavili na današnje jutro. Iz krogov, ki so blizu izraelskemu premieru, se je izvedelo, da naj bi imel slednji v noči na sredo vrsto pogovorov s predstavniki izraelskih varnostnih organov. Na današnji dan leta 1988 so namreč Palestinci v Alžiru simbolično razglasili palestinsko državo v izgonu. Na trgu Zion v Jeruzalemu se je sinoči zbralo kakih 2000 judovskih naseljencev, ki so Baraka pozivali k opustitvi politike "zadržanosti" do palestinskih nemirov, je poročala izraelska televizija. Pred Barakovo rezidenco v Jeruzalemu pa je poslanec stranke Likud Limor Livnat organiziral ločen protest, v katerem je prav tako zahteval več odločnosti v odnosih s Palestinci. Na pogovore o bližnjevzhodnem mirovnem procesu je sinoči v Egipt prispel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Srečal se je z egiptovskim kolegom Amirjem Muso, danes pa naj bi se sestal tudi s predsednikom Hosnijem Mubarakom.
195144ukanović danes v Sloveniji
15. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo danes na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.
Čuk na obisk v Litijo
14. 11. 2000 00.00
Predsednik GZS Jožko Čuk bo danes obiskal Litijo in tamkajšnja podjetja. V organizaciji Območne gospodarske zbornice Ljubljana se bo Čuk srečal z litijskimi podjetniki, ki bodo spregovorili o aktualnih gospodarskih problemih, ki pestijo to občino.
195144ukanović prihaja v Slovenijo
14. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović bo jutri na kratkem delovnem obisku v Sloveniji, kjer se bo na lastno željo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.
Rusija za odpravo prepovedi preletov v Iraku
14. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Bagdadu zahteval ukinitev območja prepovedi preletov na severu in jugu Iraka, napade ameriških in britanskih zračnih sil na Irak pa označil za "vmešavanje v njegove notranje razmere". Ruski zunanji minister, ki je v Bagdadu včeraj začel turnejo po Bližnjem vzhodu, je medtem prispel v Egipt.
Jožko Čuk na obisk v Litijo
13. 11. 2000 00.00
Predsednik GZS Jožko Čuk bo v torek obiskal Litijo in tamkajšnja podjetja. V organizaciji Območne gospodarske zbornice Ljubljana se bo Čuk srečal z litijskimi podjetniki, ki bodo spregovorili o aktualnih gospodarskih problemih, ki pestijo to občino.
Minister Peterle v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je v nedeljo obiskal avstrijsko smučarsko središče Kaprun, kjer se je v soboto zgodila tragična nesreča vzpenjače, v kateri so med žrtvami identificirali tudi dva Slovenca. Deželni glavar avstrijske zvezne dežele Salzburg Franz Schausberger je ministru izrazil sožalje za slovenske žrtve in sporočil, da identifikacija žrtev še ni bila opravljena in da bo to izredno težka naloga, saj so trupla povsem nerazpoznavna. Identifikacija žrtev bo trajala še nekaj dni zaradi postopokov, ki so v navadi ob takšnih nesrečah. Peterle se je srečal tudi s svojci pogrešanih Slovencev, ki pa še niso mogli dobiti uradnih podatkov. Slovenska država skuša svojcem pomagati prek konzula v Celovcu Borisa Jelovška, ki je na prizorišču tragične nesreče in bo še naprej v stiku z avstrijskimi oblastmi.
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.