strmšnik
'Kosmati King Kongi' novi prebivalci miniaturnega parka v Istanbulu
14. 12. 2021 14.46
Park Miniatürk v Istanbulu je ena najbolj priljubljenih tovrstnih turističnih destinacij na svetu. Poleg tega, da lahko turisti v pomanjšani Turčiji občudujejo več kot 135 najpomembnejših sedanjih in zgodovinskih zgradb, so se tja zatekli tudi ljubki majhni prebivalci države. Lokalni potepuški mački se namreč nad drobnimi zgradbami bohotijo kot ogromni King Kongi. "Ker so naši modeli zgradb majhni, je pogled na mačke, ki prihajajo iz modelov in se potepajo okoli njih, za naše obiskovalce nova izkušnja. Iz notranjosti modelov pridejo kot pošasti," je povedala direktorica parka Miniatürk, Esra Manavogulları.
Sledi dinozavrov kažejo, da so bili hitri kot Usain Bolt
12. 12. 2021 20.44
Analiza sledi dinozavrov, starih 120 milijonov let, ki so jih odkrili v severni Španiji, je pokazala, da so srednje velike vrste mesojedih dinozavrov lahko tekle s hitrostjo približno 45 kilometrov na uro. To se približno ujema z največjo hitrostjo, ki jo je dosegel jamajški sprinter Usain Bolt – ta velja za najhitrejšega človeka na svetu.
Hihitajoča se lisica očarala internet
12. 12. 2021 16.23
Se spomnite pesmi What Does the Fox Say? Zdaj končno vemo, kaj pravi lisica Dixie. Po internetu so namreč zakrožili posnetki lisice Dixie, ki oddaja človeškemu hihitanju podobne glasove, medtem ko jo ustanoviteljica reševalne skupine Save-A-Fox žgečka. Gre za skupino, ki rešuje lisice s krznarskih farm ali pa jim priskoči na pomoč, če niso več zaželene kot hišni ljubljenčki. Neprofitna organizacija za pomoč lisicam, kot je Dixie, zbira sredstva tudi s prodajo plišastih igrač. Prodali so jih že več kot tisoč, navadno pa jim celo zmanjka zalog.
Boj proti odpadkom v vesolju in njihova regulacija
12. 12. 2021 17.01
Vesoljski odpadki so sestavljeni iz zavrženih nosilnih raket ali delov vesoljskega plovila, ki lebdijo v vesolju in lahko trčijo s sateliti ali mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Ravno ta se je morala prejšnji teden odmakniti delčku ameriške nosilne rakete, ki je bila v orbito poslana leta 1994, je povedal vodja ruske vesoljske agencije, Dmitrij Rogozin. To je le zadnji v nizu incidentov, v katerih so vesoljski odpadki zahtevali hiter odziv astronavtov.
Čudežna rešitev moškega po 22 urah na razburkanem morju
01. 12. 2021 12.55
Japonska obalna straža je v soboto iz razburkanega morja ob južni obali Japonske rešila 69-letnega moškega, potem ko je preživel 22 ur na odprtih vodah. "Čudež je, da je preživel," je povedal uradnik Japonske obalne straže.
Tehnologija prepoznavanja obraza na voljo tudi za koze
24. 11. 2021 16.00
Tehnologija prepoznavanja človeških obrazov nam ni tuja, sedaj pa jo za spremljanje vitalnih znakov svojih koz razvijajo tudi na kozji farmi v Čongmingu v Šanghaju. Kamere visoke ločljivosti zbirajo podatke o več kot 1500 tamkajšnjih kozah, infrardeče kamere pa spremljajo njihovo telesno temperaturo. Sistem izračuna tudi težo živali, tako da lahko delavci določijo pravi čas za njihovo prodajo. Trenutno je na kmetiji 3000 belih koz in približno 20 zaposlenih. Ko bo vzpostavljen sistem za prepoznavanje obrazov vseh živali, bo potrebnih le še šest zaposlenih. Podjetje pravi, da je sistem prvi te vrste, ki se uporablja v državi: "Zbrali smo že več kot 100.000 grafičnih podatkov, ki lahko določijo čas kozinega rojstva, njeno starost in predviden čas njene smrti. Prizadevamo si za izboljšanje zanesljivosti."
V Ukrajini bodo v naslednjih treh letih posadili milijardo dreves
19. 11. 2021 12.30
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bodo v Ukrajini v naslednjih treh letih posadili milijardo dreves. To je eden izmed ciljev zelenega razvoja, v desetletju pa bi bilo v Ukrajini tako pogozdenih milijon hektarjev. Predsednik je prepričan, da so ukrajinski gozdni viri eden glavnih zaveznikov v boju proti podnebnim spremembam. 27 držav članic EU si je sicer zastavilo veliko skromnejši cilj, da bodo do leta 2030 posadile vsaj tri milijarde novih dreves.
Kaj lahko urbana območja storijo, da dosežejo zmanjšanje emisij ogljika?
18. 11. 2021 16.00
Urbana območja, kjer živi več kot polovica svetovne človeške populacije, izjemno prispevajo k emisijam ogljika. Do sredine stoletja se bo število vseh ljudi na planetu, ki živijo na urbanih območjih, še povečalo. Toda mesta so že zdaj odgovorna za 60 odstotkov naših emisij toplogrednih plinov. Z naraščanjem mestnega prebivalstva pa se bo povečal tudi njihov vpliv na podnebje.
TikTok sprejel dodatne ukrepe za obvladovanje nevarnih izzivov
18. 11. 2021 12.00
TikTok je eden najbolj priljubljenih družbenih omrežij na svetu, lansko leto je bil namreč največkrat naložena aplikacija na svetu in je tako s prvega mesta izrinil celo Facebook Messenger. Izzivi na TikTok-u pa postajajo vedno bolj nevarni. K sodelovanju v takšnih izzivih otroke in najstnike pogosto nagovarjajo spletni vplivneži, ki si s tem nabirajo všečke in nove sledilce. Prav zato poskuša TikTok okrepiti odkrivanje in uveljavljanje pravil proti nevarnim spletnim izzivom in potegavščinam.
Sinji kit na dan poje za težo enega tovornjaka
13. 11. 2021 07.28
Prva študija, s katero so raziskovalci metodično izračunali, koliko hrane pojejo modri kiti in nekateri njihovi bližnji sorodniki, je dala preprost odgovor – veliko. Modri kit, največja žival v zgodovini Zemlje, dnevno poje približno 16 ton krila, drobnih rakcev podobnim kozicam. "To je približno teža enega polno naloženega šolskega avtobusa," pove soavtor študije Nick Pyenson.
Malta izdala enoletno dovolilnico za bivanje digitalnim nomadom
10. 11. 2021 13.47
Malta, ki se ponaša z eno najvišjih stopenj precepljenosti na svetu, zdaj varno sprejema tuje obiskovalce z denarnimi spodbudami in nedavno izdanim enoletnim dovoljenjem za bivanje digitalnim nomadom. Malta sicer že sprejema digitalne nomade iz EU, novo dovoljenje pa je namenjeno predvsem posameznikom iz tretjih držav, ki običajno potrebujejo vizum za potovanje na Malto.
Sprememba v Veliki Britaniji: zamrznjena jajčeca bodo shranjevali 55 let
06. 09. 2021 15.48
Omejitev skladiščenja jajčec, semenčic in zarodkov se bo po britanskih vladnih načrtih dvignila do 55 let, kar bi naj ljudem dalo večjo izbiro pri tem, kdaj si bodo ustvarili družino. Minister za zdravje Sajid Javid je dejal, da je trenutna meja desetih let "močno omejujoča, nova zakonodaja pa bo ljudem pomagala v mislih izklopiti biološko uro".
Morsko življenje od zgoraj: srečanj z morskimi psi se ljudje pogosto ne zavedajo
08. 08. 2021 08.17
Jason Iggleden vsak dan pred sončnim vzhodom z dronom snema osupljivo morsko življenje ob sydneyski plaži Bondi. Najbolj priljubljen je prav zaradi svojih zračnih posnetkov morskih psov, ki jih deli na Instagramu. Verjame, da ti pogosto pomagajo zmanjšati strah ljudi pred temi mogočnimi prebivalci oceanov.
Našli pogrešanega Miroslava
10. 05. 2008 14.03
36-letnega Miroslava Strmšnika, ki je bil pogrešan že od torka, so našli mrtvega v širši okolici Slovenj Gradca.
Opozicija: Vlada je zavajala javnost
14. 09. 2004 00.00
Cvikl in Kovačeva menita, da bo Slovenija pregovorila Bruselj o financiranju manj razvitih slovenskih regij. Odzvale so se tudi parlamentarne stranke.
Sloveniji ugodna ocena pripravljenosti
19. 02. 2004 00.00
Evropski parlament bo ugodno ocenil pripravljenost Slovenije na bližnje članstvo v EU, vendar pa bo pred vstopom naslovil nekaj opozoril glede ekološko-ribolovne cone.
Vlada proti podražitvi elektrike
29. 12. 2003 00.00
Vlada nasprotuje napovedanemu dvigu cen za uporabnike elektroenergetskih omrežij za leto 2004 in bo z uredbo zamrznila cene za pol leta.
Kaj je nacionalni interes?
10. 02. 2002 00.00
Od konca minulega leta je v Sloveniji v ospredju razprava o nacionalnem interesu. A če hočemo nacionalni interes obraniti, moramo najprej določiti, kaj to sploh je. Pretekli teden so o tem razpravljali tudi v parlamentu.
Brez nadzora pri dodeljevanju subvencij
17. 01. 2002 00.00
Komisija DZ za nadzor proračuna je opozorila na popolno odsotnost notranjega nadzora v celotnem sistemu spremljanja izvrševanja državnega proračuna. Nepravilnosti v ministrstvu za gospodarstvo v letu 1999 imajo v dodeljevanju subvencij celo znake korupcije.
Slovenija razdeljena na tri regije
15. 10. 2001 00.00
Na delovnem sestanku pri premierju Drnovšku so oblikovali predlog, da se Slovenija razdeli na tri regije. Do te odločitve so vladni uslužbenci prišli tudi v povezavi s pripravo dodatnih pogajalskih izhodišč za vključevanje v Eu.
Regionalna politika in razvoj RS
18. 01. 2001 00.00
Vzpodbujanje regionalnega razvoja je po besedah ministrice za gospodarstvo Tee Petrin velikega pomena za celo Slovenijo, regionalna politika pa je pomemben sestavni del celotne razvojne politike ministrstva za gospodarstvo (MG). Petrinova, ki je na tretjih Slovenskih regionalnih dnevih predstavila usmeritve gospodarskega ministrstva in pomen regionalnega razvoja, je med drugim poudarila, da je razvojna politika usmerjena v povečevanje konkurenčnosti podjetij in gospodarske rasti. Z vidika regionalnega razvoja so po njenem mnenju še posebej pomembni programi za vzpodbujanje podjetništva in turizma.
Danes primopredaje na štirih ministrstvih
04. 12. 2000 00.00
Potem ko je prvih devet ministrov Drnovškove vlade že v petek prevzelo posle od svojih predhodnikov, so danes primopredaje potekale še na štirih ministrstvih, na preostalih treh resorjih pa so napovedane oziroma predvidene za jutri.
Možnosti razvoja prek skladov EU
24. 11. 2000 00.00
GZS-Območna zbornica Koroška je v sodelovanju z Rotary clubom Slovenj Gradec pripravila srečanje z ožjo pogajalsko skupino (OPS) za pristop Slovenije k Evropski uniji. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki večine koroškega gospodarstva in člani upravnega odbora območna zbornice, pa so v glavnem govorili o možnostih, ki jih ponujajo strukturni skladi. Vodja OPS Janez Potočnik je predaval o aktualnih problemih Slovenije na poti v Evropsko unijo.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Strmšnik o regionalnem razvoju
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. Implementacija zavez iz pogajalskega izhodišča bo zahtevna, nenazadnje tudi zaradi specifičnosti tega področja: v ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, v pogajalskem izhodišču izhajamo iz predpostavke, da bo Slovenija leta 2003 iz strukturnih in drugih skladov unije dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko v bruseljsko blagajno ne bi plačala ničesar.