težave v zdravstvu
V ponedeljek 3344 okužb, intenzivni oddelki naj bi vrh zasedenosti dosegli 24. novembra
09. 11. 2021 09.49
V ponedeljek je bilo opravljenih 7615 testov PCR, potrjenih pa 3344 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je tokrat znašal 43,9 odstotka. "Epidemično stanje v državi je skrajno resno, bolnišnice so na pragu zmogljivosti," je dejal državni sekretar Franc Vindišar in dodal, da so morali standarde za oskrbo intenzivnih bolnikov že znižati. Vrh zasedenosti intenzivnih oddelkov pričakujejo 24. novembra, ko naj bi bilo zasedenih več kot 250 intenzivnih postelj. Igor Dovnik iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov je dodal, da pričakujejo, da bo v najkrajšem možnem času na državnem nivoju razglašen rdeči alarm.
Omejitve v trgovinah in lokalih, prepoved zbiranja, poleg PCT še osebni dokument
06. 11. 2021 07.16
Vlada je v petek znižala starostno mejo za izpolnjevanje pogoja PCT, in sicer na 12 let, učenci se bodo kmalu pogosteje samotestirali, v gostinskih lokalih pa bo možna strežba le za mizo, in sicer med 5. in 22. uro, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar. Začasno se zapirajo nočni lokali, začasno bo prepovedano tudi zbiranje, razen v ožjem družinskem krogu. Še vedno bo tako rekoč povsod veljal pogoj PCT, a so uvedli novost: ta pogoj je izpolnjen le, če se oseba poleg dokazila izkaže še z veljavnim osebnim dokumentom. Bo pa stroške hitrega testiranja spet kril državni proračun.
14-letnik v izolski bolnišnici 10 ur zaman čakal na nujno operacijo gležnja
03. 11. 2021 19.53
Iz Izole pa prihaja nova zgodba, ki kaže razmere v slovenskem zdravstvu. Oglasil se nam je oče 14-letnega dečka, ki je moral zaradi zlomljenega gležnja na izolsko urgenco. Tam je več kot 10 ur – tešč in v bolečinah – čakal na nujno operacijo. Nakar so zdravniki sporočili, da ga ne bodo operirali in da naj ga oče kar sam odpelje v Ljubljano. Kljub pregovarjanju z zaposlenimi in prošnjam, naj ga vsaj odpeljejo z rešilcem, sta morala nazadnje sama na ljubljanski UKC, kjer so ga operirali naslednji dan. Je krivo pomanjkanje kadra ali imajo v izolski bolnišnici težave z organizacijo? Na naša vprašanja se še niso odzvali.
Slovenija po indeksu enakosti spolov na 12. mestu med članicami EU
28. 10. 2021 20.15
Indeks enakosti spolov za letošnje leto, ki ga je objavil Evropski inštitut za enakost spolov, je pokazal, da Slovenija dosega 67,6 točke od 100 in se umešča na 12. mesto med 27 državami članicami EU. To je eno mesto nižje kot lani. Ker je bil letos poudarek na zdravju, je na virtualni konferenci ob predstavitvi indeksa nastopil tudi minister Poklukar.
Nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu
25. 10. 2021 13.22
Ministrstvo za zdravje bo konec novembra objavilo nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst, ki bo temeljil na prečiščenih čakalnih seznamih, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu Robert Cugelj. V okviru julijskega razpisa so klicali skoraj vse bolnike, ki na pregled čakajo nad dopustno čakalno dobo, a jih je skoraj polovica storitev že opravila. 36 odstotkov bolnikov si medtem novega termina ni želelo. Kot je dejal Cugelj, so ga ti rezultati neprijetno presenetili.
Zaradi covidnega potrdila bi lahko obstal ladijski in tovorni promet
14. 10. 2021 11.53
V Italiji pred petkovo uvedbo covidnega potrdila za vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju napetosti naraščajo. V znak nasprotovanja med drugim stavko napovedujejo delavci v tržaškem pristanišču, stavkali bi lahko tudi v drugih pristaniščih po državi. Težave zaradi novih pravil se obetajo v avtoprevozništvu. Italijansko notranje ministrstvo je v luči napovedanih stavk in tudi protestov napovedalo poostrene varnostne ukrepe. V Trstu so sicer karabinjerji poželi velik aplavz, ko so za nekaj trenutkov sneli čelade.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
Vesel o težavah zdravstvenega sistema: 'Posledice so za bolnike izrazito negativne'
05. 10. 2021 06.00
Številne težave zdravstvenega sistema, ki jih je epidemija le še bolj razgalila: dolge čakalne dobe, do zdravnika je težko priti že na primarni ravni, kaj šele do specialistov. Zdaj pa še neverjetne ugotovitve računskega sodišča. V Sloveniji ni določene mreže javne zdravstvene službe, ni evidenc o efektivnem delu zdravnikov, ni pravih standardov in normativov zdravniškega dela in analize obremenjenosti zdravnikov. Ob tem ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica ne vesta, koliko zdravnikov specialistov je treba zagotoviti in kateri so tisti, ki jih najbolj potrebujemo.
Murskosoboška bolnišnica načrtuje za skoraj 30 milijonov evrov projektov
04. 10. 2021 17.57
Minister za zdravje Janez Poklukar je obiskal Splošno bolnišnico Murska Sobota in podprl njihov strateški načrt obnove oziroma nadgradnje oddelkov v prihodnjih letih. Projekti so ocenjeni na skoraj 30 milijonov evrov, del denarja bo tudi iz EU. Poklukar se je po ogledu bolnišnice vsem zaposlenim zahvalil za maksimalno prizadevanje, da bi bil covid smo ena do bolezni oz. izzivov, s katerimi se srečujemo, in da bi preostali program v bolnišnici še vedno potekali bolj ali manj nemoteno.
Policija v krempljih politike, na udaru stroka in dostojanstvo zaposlenih
03. 10. 2021 08.56
Ob koncu tedna smo bili znova priča kadrovskim rošadam, tokrat na Policijski upravi Ljubljana. Direktorja Boštjana Glaviča je zamenjal Janez Rupnik, ki je zdaj opravljal funkcijo pomočnika direktorja Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi. Glavič bo z delom nadaljeval na Policijski akademiji v Tacnu. Čeprav je bilo rečeno, da naj bi sam želel zapustiti ta položaj, sodelavci dvomijo v to. Predvsem zato, ker je predsednik vlade še po sredinih protestih na Twitterju pozival notranje ministrstvo, naj ukrepa, ker da vodstvo ljubljanske policije očitno ni sposobno preventive. Že pred časom pa je zapisal, da Policijo v Ljubljani očitno vodijo nesposobni ali pa ideološko obremenjeni kadri. Glaviča je tako v petek zamenjal brat Andreja Rupnika, ki je bil včasih direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
Ameriški boj na požiralniku denarja
02. 10. 2021 14.47
Gospodarstvo ZDA se prebija skozi kipeče morje, ko tokovi naraščajoče inflacije butajo ob čeri pandemijskega krča. Najmanj, kar država potrebuje, so umetno sprožene finančne krize. Prvo, ustavitev dela vlade, so odložili na december, a v zraku visi še večja, plačilna nesposobnost države, da upnikom vrne izposojeni denar.
Ko dostop do zdravstvene oskrbe ni več pravica, ampak privilegij
01. 10. 2021 06.00
Slovenski zdravstveni sistem je unikaten, še najbolj se mu morda približa britanski. Tudi v Veliki Britaniji je pandemija pustila posledice, predvsem izjemno dolge čakalne vrste – na zdravljenje namreč čaka 5,3 milijona Britancev. Čakalne dobe so medtem bistveno krajše na Nizozemskem, kjer marsikateri državljan za zavarovanje sicer plača manj kot Slovenec. Na drugi strani pa so ZDA – edina država razvitega sveta, ki ne zagotavlja univerzalnega zdravstvenega varstva. Milijoni so brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vrstijo se bankroti obolelih, cene zdravil in zdravstvenih storitev pa so vrtoglave – višje kot v kateri koli drugi razviti državi.
Na Hrvaškem veljavnost covidnih potrdil podaljšali na eno leto
30. 09. 2021 18.31
Na priporočilo Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) so na Hrvaškem podaljšali veljavnost evropskega digitalnega covidnega potrdila z 270 na 365 dni, so objavili na spletni strani eudigitalnacovidpotvrda.hr. Medtem ruske oblasti zaostrujejo nadzor nad spoštovanjem ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, saj v državi vztrajno narašča število smrti, povezanih s covidom-19. V zadnjem dnevu je umrlo 867 covidnih bolnikov, kar je največ doslej. Oblasti ugotavljajo, da bodo morale več naporov vložiti tudi v prepričevanje ljudi, naj se cepijo.
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Poslanci potrdili zakon, ki za investicije v zdravstvo namenja dve milijardi evrov
29. 09. 2021 08.39
Poslanci so z 68 glasovi za in dvema proti sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu v letih od 2021 do 2031. Zakon, ki ga je vložila vlada, za investicije namenja okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v univerzitetnih kliničnih centrih in izobraževalne ustanove na področju zdravstva.
Koalicija KUL prepričana, da bodo na naslednjih volitvah zmagali
29. 09. 2021 06.00
Skupno sodelovanje in umiritev stanja v državi, vrnitev k ustavnim temeljem in evropskim vrednotam. Dosledno spoštovanje demokratičnih institucij in medijske svobode, "ki jih ogroža razdiralna, protidemokratična in skrajno desna politika trenutne vlade". K vsemu temu so se zavezale štiri opozicijske stranke SD,LMŠ, SAB in Levica, ki so prepričane, da bodo na naslednjih volitvah zmagale ter da bodo tokrat sestavile večinsko vlado.
Dolge čakalne vrste, visoke cene samoplačniških storitev – še imamo javno zobozdravstvo?
28. 09. 2021 06.00
Več kot leto dni čakalne dobe za dodelitev osebnega zobozdravnika, še daljše čakalne vrste za zobozdravstvene storitve, dežurne ambulante pa so večkrat neodzivne. "Zgodi se tudi, da zaradi predolgih čakalnih dob pacient izgubi zob," pravijo zobozdravniki, številni pacienti pa so se zato, čeprav vsak mesec plačujejo prispevke za zdravstvene storitve, prisiljeni obrniti na zasebnike. Teh je, s koncesionarji, več kot zobozdravnikov v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Prihodki od prodaje so pri nekaterih v letu 2020 presegli dva milijona evrov. Ali sploh še imamo javno zobozdravstvo?
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Daljše čakalne dobe, nediagnosticirane bolezni, prestavljene operacije ...
25. 09. 2021 07.00
Kakšne so posledice epidemije za bolnike, za naše zdravstvo? Koliko med vami je takšnih, ki zaradi strahu pred okužbo, zaradi slabše dostopnosti do zdravnikov niste pravočasno prišli do diagnoze? Koliko je takšnih bolnikov, ki so jim zaradi epidemije prestavili operacije, diagnostične in kontrolne preglede? Zbrali smo podatke o čakalnih dobah in vrstah, v mariborskem UKC so zaradi epidemije covida-19 opravili kar 6000 operacij manj, kot bi jih sicer.
Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško
24. 09. 2021 06.00
Za prvi pregled pri ortodontu je treba čakati tudi do štiri leta, razlogov pa je več: med drugim velik razkorak med potrebami in pravicami, ki jih financira ZZZS, ter število otrok, ki so prehitro in nekritično uvrščeni na seznam. ZZZS je v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Zdravljenje se mora začeti do 18. leta ali pa mora biti potreba po zdravljenju ugotovljena do 16. leta, sicer aparata ne krije ZZZS, cene samoplačniških storitev pa presegajo povprečno slovensko mesečno plačo. Marsikdo se zato odloči za zdravljenje na Hrvaškem – pa je to res ugodnejše?
Do leta 2024 bo moralo novega ginekologa iskati vsaj 172.000 žensk
23. 09. 2021 06.00
31-letna Alenka iz Ljubljane se je po nekaj letih življenja v tujini junija 2019 vrnila v Slovenijo. Uredila si je tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje in se kmalu po vrnitvi lotila tudi iskanja osebnega ginekologa, kar pa se je izkazalo za misijo nemogoče. Po mesecu dni klicev in zavrnitev, češ da novih pacientk ne sprejemajo več, ob tem, da je nujno potrebovala ginekološki pregled, ji je preostalo le še to, da se samoplačniško obrne na ljubljansko Leonišče, kjer za vsak obisk plača približno 35 evrov.
Janša o stanovanjskem problemu: V petih letih bo zgrajenih več kot 5000 stanovanj
20. 09. 2021 06.35
Predsednik vlade Janez Janša v Državnem zboru odgovarja na poslanska vprašanja. Na vprašanja o pomanjkanju javnih najemnih stanovanj je dejal, da bo v petih letih zgrajenih več kot 5000 stanovanj. Glede izbrisa imetnikov delnic in obveznic v bančni sanaciji brez pravnega varstva pa je dejal, da bodo glede bančne sanacije "slej ko prej prišli računi". Lahko da bo prišlo do neke poravnave, zneski so lahko ogromni, je menil.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
'Sandplay': Res ni treba, da se s težavo soočimo sami
12. 09. 2021 07.06
"Noben starš ne spravi otroka na svet z željo, da bi potreboval pomoč. Priznati, da nečesa ne zmoremo sami, je res velik korak. A resnica je, da sploh ni treba, da se s težavo soočimo sami. Res ni treba," je dejala družinska in zakonska psihoterapevtka Marijana Jokič, ki je ustanovila Inštitut za osebnosti razvoj Otok peska. V centru izvajajo terapije "sandplay", ki preprečuje in odpravlja težave, poleg tega spodbuja ustvarjalni in splošni razvoj, namenjena pa je tako otrokom kot odraslim.
Opozicija z novelo zakona rešuje 'še eno krivico delavskega razreda'
08. 09. 2021 10.31
Poslanske skupine SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP v zakonodajno proceduro vlagajo novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlagajo spremembo sedmega odstavka 31. člena tako, da bo na novo določil najnižjo višino denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, v višini 60 odstotkov minimalne plače. "Res je, da ne bo na boljšem na milijone, tisoče ali stotine ljudi, vendar je vsakih deset ljudi, ki jim pomagamo, vrednih našega truda," pravi Židan.
Rehabilitacija pri dolgotrajnem covidu-19 bistveni del okrevanja
08. 09. 2021 12.21
Današnji svetovni dan fizioterapije poteka pod naslovom Rehabilitacija in dolgotrajni covid-19. Prebolevnikov, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem pa je fizioterapija pomemben del uspešnega okrevanja, pravijo strokovnjaki iz Združenja fizioterapevtov Slovenije.
'Ne ustanavljam svoje stranke, na volitvah ne bom nastopil na nobeni listi'
07. 09. 2021 12.33
Minister za zdravje Janez Poklukar je v pogovoru za STA zavrnil namigovanja, da naj bi pred parlamentarnimi volitvami ustanavljal svojo stranko, prav tako ne namerava nastopiti na nobeni listi. "Res je, da je funkcija ministra politična. Sicer pa sam sebe nimam za politika, temveč v prvi vrsti strokovnjaka s področja zdravstva," je dejal.
Janše na komisijo glede korupcije v zdravstvu ni bilo, Marčič poslov ni pojasnil
26. 08. 2021 07.57
Seja komisije za nadzor javnih financ, na kateri so obravnavali sum na korupcijo Janeza Janše z dobavitelji v zdravstvu, je prekinjena, saj se je nista udeležila niti Janša niti podjetnik Andrej Marčič. Slednji je komisiji poslal pismo, v katerem pa ni pojasnil, kako je prišel do milijonskih poslov. Dodal je, da je Janšo na Mavriciju srečal povsem po naključju. Poslanec LMŠ Robert Pavšič pa je dejal, da bo na ta vprašanja enkrat zagotovo treba odgovoriti.
Testiranje s hitrimi antigenskimi testi po novem plačljivo
23. 08. 2021 06.00
Testiranje na novi koronavirus s hitrimi antigenskimi testi je – z določenimi izjemami – odslej plačljivo. Hitri testi še naprej ostajajo brezplačni v vseh dejavnostih, v katerih je testiranje obvezno. V ljubljanskem zdravstvenem domu bo cena testiranja 12 evrov, v Mariboru deset. V Ljubljani bo možno plačati izključno z bančno kartico, in sicer na mestu testiranja.