točke

Dejan Košir 12.
06. 01. 1998 08.59
Dejan Košir je v avstrijskem St. Michaelu v veleslalomu deskarjev na snegu, ki je štel za točke FIS, zasedel 12. mesto. Po prvi vožnji je bil šele 21., na drugi progi je dosegel 5. čas. Miha Rant se ni uvrstil v finale najboljše petindvajseterice, Tomaž Knafelj pa je odstopil. Prva tri mesta so osvojili Nemci. Slavil je Rainer Krug pred Dieterjem Moherndelom in Mathiasom Behaunekom. Slovenske reprezentante čakata konec tega tedna tekmi za svetovni pokal v švicarskem Graechnu, kjer bodo lovili olimpijsko normo.

Več brezposlenih v Avstriji
06. 01. 1998 08.45
Ob koncu minulega leta je prišlo v Avstriji do porasta stopnje brezposelnosti. Po podatkih ministrstva za socialo z Dunaja je bilo v decembru brez dela 269.347 prebivalcev Avstrije, kar pomeni 8,2 odstotka za delo sposobnih državljanov. Decembrska stopnja brezposelnosti je za 0,2 odstotne točke višja kot v istem mesecu leta 1996, v primerjavi z novembrom pa je porast še občutnejši, saj je tedaj zaposlitev iskalo 7,3 odstotka aktivnih prebivalcev Avstrije.

Špansko gospodarstvo preseglo pričakovanja
05. 01. 1998 08.40
Špansko gospodarstvo je leto 1997 sklenilo bolje, kot pa je pričakovala vlada ministrskega predsednika Joseja Marie Aznarja. Kot je v letnem poročilu ugotovilo ministrstvo za gospodarstvo, vlada za leto 1997 napoveduje gospodarsko rast v višini 3,3 odstotka. To je za 0,3 odstotne točke več, kot pa je bilo predvideno v lanskem državnem proračunu. S tem se je Španija po stopnji gospodarske rasti uvrstila nad povprečjem držav članic Evropske unije. Leta 1996 je Španija zabeležila 2,2-odstotno gospodarsko rast. Vlada je za leto 1997 tudi napovedala, da bodo cene porasle za manj kot 2,2 odstotka, kar je 0,4 odstotka manj, kot je bilo predvideno aprila. Leta 1996 je Španija zabeležila 3,2-odstotno stopnjo inflacije. Indeks delnic na borzi v Madridu je kljub krizi na finančnih trgih v vzhodni Aziji leta 1997 porasel za 40 odstotkov na preko 600 točk.

Spektakularno leto za Wall Street
05. 01. 1998 08.39
Borza na Wall Streetu je v letu 1997 zahvaljujoč zniževanju obrestnih mer, močni gospodarski rasti v ZDA ter solidnim dobičkom podjetij ponovno zabeležila rekordno leto. Indeks Dow Jones, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 30 industrijskih delnic, je bil ob koncu izteklega se leta vreden 7908,25 točke, kar pomeni, da je v letu 1997 porasel za več kot 22 odstotkov. Najpomembnejši ameriški borzni barometer je tako prvič po 101 letu, odkar ga izračunavajo, v treh zaporednih letih zabeležil več kot 20 odstotno rast. Od začetka leta 1995 se je njegova vrednost že več kot podvojila.

Odslej se bodo cene konzumnega mleka oblikovale prosto
04. 01. 1998 10.04
S prvim delovnim dnem novega leta bo prenehala veljati uredba, s katero je vlada doslej določala najvišje drobnoprodajne cene konzumnega pasteriziranega in konzumnega pasteriziranega in homogeniziranega mleka. To pomeni, da oblikovanje cen konzumnega mleka od jutri ne bo več pod državni nadzorom in jih bodo mlekarji lahko oblikovali prosto.

Leto 1997 na nemški borzi v znamenju rekordov
02. 01. 1998 08.55
Na nemških borzah so v letu 1997 trgovali s tolikšnim številom vrednostnih papirjev kot še nikoli. Visoki donosi na delnice so med zasebnimi in institucionalnimi investitorji prebudili povpraševanje, kot ga še ni bilo, tako da se je promet na vseh nemških borznih parketih v letu 1997 povečal za 52,3 odstotka na skupaj 3717 milijard nemških mark, so v Frankfurtu sporočili iz Nemške borze. Nemški indeks delnic DAX se je v letu dni povzpel za 1360 točke na 4249,69 točke, kar je za 47,1 odstotka več kot ob koncu leta 1996. To je bil največji letni porast indeksa DAX v njegovi desetletni zgodovini. Zaščitno združenje malih delničarjev tudi v letu 1998 napoveduje lepe obete delniškemu trgu, hkrati pa svari pred velikimi tveganji.

Hrovatova zmagovalka slaloma Gazzette
31. 12. 1997 09.09
Italijanski športni dnevnik Gazzetta dello Sport, ki letos praznuje 100. obletnico odstoja, je enako kot za moške tudi za ženske v Sestrieru pripravil nočni eksibicijski slalom z lepimi denarnimi nagradami. Zmagala je Ljubljančanka Urška Hrovat, ki je za to prejela ček za 30 milijonov lir, druga slovenska predstavnica Špela Pretnar pa je bila peta in zaslužila 8 milijonov lir.

Padec brezposelnosti v Franciji
31. 12. 1997 08.05
Novembra je brezposelnost v Franciji rahlo upadla. Po kriterijih Mednarodne organizacije za delo se je stopnja brezposelnosti znižala za desetinko odstotne točke na 12,4 odstotka, je sporočilo ministrstvo za delo. Prvič po več kot enem letu je tako raven brezposelnosti zdrknila pod 12,5 odstotka. Število iskalcev zaposlitve se je novembra zmanjšalo za 7000 na 3,1 milijona oseb.

Število brezposelnih novembra rahlo nižje kot oktobra
22. 12. 1997 14.03
Na Republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo novembra prijavljenih 126.462 brezposelnih oseb. V primerjavi z oktobrom se je število brezposelnih zmanjšalo za desetinko odstotne točke, v primerjavi z lanskim novembrom pa je bilo večje za 4631 ali 3,8 odstotka.

Tečaji delnic na tokijski borzi znova na dnu
22. 12. 1997 13.44
Na tokijski borzi vrednostnih papirjev je indeks Nikkei med današnjim trgovanjem dosegel najnižjo letošnjo vrednost. Potem ko je v petek zdrsnil za 846,75 točke, je med ponedeljkovim trgovanjem izgubil še 515,49 točke oz. 3,4 odstotka in se zaustavil pri vrednosti 14.799,40 točke. Kot so poročali iz Tokia, so padli predvsem tečaji bančnih delnic.

Uspešen obisk Janeza Podobnika v Luxemburgu
15. 12. 1997 16.27
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je današnje delovne pogovore z luksemburškimi sogovorniki ocenil kot uspešne. Posebej je poudaril, da je po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jacquesa Poosa lahko Slovenija prva izmed držav, ki naj bi končale celoten sklop pogajanj z EU in tako med prvimi pristopila v to zvezo. Poos je tudi zatrdil, da se lahko država prebija skozi pogajanja, če v njej obstaja politična volja, politični konsenz, če ima vso potrebno znanje in če ve, kaj je njena nacionalna identiteta.

Marko Milič dosegel štiri točke v petih minutah
10. 12. 1997 12.40
Prvi Slovenec v najmočnejši košarkarski ligi na svetu NBA Marko Milič je sinoči prispeval svoj delež k zmagi svojega moštva Phoenix Suns proti Vancouvru. Milič je igral 5 minut in v tem času je dosegel 4 točke (met iz igre 2:3), ujel odbito žogo in asistiral.

Stopnja brezposelnosti v Švici porasla na 4,9 odstotka
06. 12. 1997 11.19
Stopnja brezposelnosti v Švici se je novembra povzpela na 4,9 odstotka, kar je za desetinko odstotne točke več kot mesec dni prej. Po podatkih zveznega urada za industrijo, obrt in delo se je v tem mesecu število brezposelnih povečalo za 2443 na 175.927. Hkrati se je nekoliko povečalo tudi število odprtih delovnih mest, in sicer za 24 na 9823.

Slovenija v drugi polovici držav z največjimi pravicami in odprtostjo
02. 12. 1997 13.26
Ameriški sklad Heritage je izdal najnovejše poročilo, v katerem je severnoameriške in evropske države razvrstil glede na stopnjo gospodarske svobode. Lestvica zajema kategorije trgovinske, davčne, monetarne in bančne politike, stopnjo vladnih poseganj v gospodarstvo, pretok kapitala in tujih naložb, nadzor plač in cen, odprtost trgovanja z nepremičninami in obseg sive ekonomije. Ocene za gospodarsko svobodo posameznih nacionalnih ekonomij se gibljejo med ena za najboljšo in pet za najslabšo, Slovenija pa je dobila oceno 3,10 točke.

Dejan Košir drugi v paralelnem slalomu
01. 12. 1997 08.58
Slovenski tekmovalec v deskanju na snegu Dejan Košir je na tekmi za svetovni pokal Mednarodne smučarske zveze v avstrijskem Soeldnu odlično nastopil v paralelnem slalomu in zasedel drugo mesto. Zmagal je Avstrijec Stefan Kaltschuetz, ki je v finalu premagal Koširja. Nastopila sta še dva slovenska deskarja: Miha Rant je bil z visoko startno števiolko 51 na koncu 28. in si priboril nove točke, Tomaž Knafelj pa je odstopil.

Manjša stopnja inflacije na Japonskem
29. 11. 1997 11.19
Stopnja inflacije na Japonskem se je novembra nekoliko znižala. Tako so se na širšem območju Tokija maloprodajne cene v primerjavi z letom prej povišale za dva odstotka. Oktobra je Tokijo zabeležil 2,4-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, vsa Japonska pa 2,5-odstotno, kar je za 0,1 odstotne točke več kot septembra.

Hudi padci tečajev na azijskih borzah
25. 11. 1997 00.00
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi v <b>Tokiju</b> so po razglasitvi stečaja četrte največje japonske borznoposredniške hiše Yamaichi Securities danes množično padali, še naprej pa so se cenile tudi delnice v <b>Seulu</b>. Hude padce tečajev so zabeležile tudi borze v <b>Hongkongu</b> in jugovzhodni Aziji, a so bili padci manj dramatični kot v Seulu ali Tokiju.

Inflacija v Veliki Britaniji
12. 11. 1997 00.00
Stopnja inflacije v Veliki Britaniji je oktobra poskočila na 3,7 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot septembra. Po podatkih vladnega statističnega urada je s tem stopnja inflacije dosegla najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Srednjeročni cilj laburistične vlade ostaja zajezitev letne stopnje inflacije na 2,5 odstotka.

Padci borznih tečajev v Tokiu in Hong Kongu
12. 11. 1997 00.00
Borze v Tokiju in Hongkongu so v današnjem trgovanju ponovno zabeležile močne padce tečajev vrednostnih papirjev. Na tokijski borzi se je vrednost indeksa Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 vodilnih delnic, znižala za 433,06 točke. Indeks Hang-Seng pa je v Hongkongu izgubil 3,96 odstotka in je bila njegova vrednost ob koncu trgovanja 9607.91 točke. S tem se je hongkonški borzni barometer že tretjič po 1. juliju, ko je britanska kolonija prešla pod Kitajsko, znižal pod mejo 10.000 točk. Z nasprotne strani zemeljske oble, z borze na Wall Streetu, pa poročajo o rahlem porastu tečajev delnic. Indeks Dow Jones je včeraj porasel za 6,14 točke na 7558,73 točke.

Borzni indeks v Hongkongu še padel
07. 11. 1997 00.00
Borza v Hongkongu je današnje trgovanje ponovno končala s precejšnjimi padci tečajev delnic. Borzni indeks Hang Seng je trgovanje končal pri vrednosti 10.104 točke, kar je za dobre tri odstotke oz. za 308 točk manj kot včeraj. Strokovnjaki kot vzrok za upadanje tečajev navajajo bojazen vlagateljev pred nadaljnjo rastjo obrestnih mer, ki negativno vplivajo predvsem na velika gradbena podjetja, ki kotirajo na borzi.

Tečaji delnic po svetu še vedno padajo
30. 10. 1997 00.00
Tečaji delnic na azijskih borzah so se na začetku današnjega trgovanja znova znižali. V Hong Kongu je indeks Hang Seng izgubil skoraj štiri odstotke, tik pred opoldanskim odmorom pa je v primerjavi z včerajšnjo končno vrednostjo zdrsnil za sedem odstotkov. Indeks tokijske borze Nikkei je zjutraj zabeležil triodstotni padec. Na newyorškem Wall Streetu je včeraj indeks Dow Jones ob ogromnem prometu zrasel le za pičlih 8,35 točke, medtem ko je med trgovanjem njegova vrednost že narasla za 123 točk.

Panika na svetovnih borzah
28. 10. 1997 00.00
Wall Street je včeraj zabeležil najhujši padec tečajev v svoji zgodovini. Indeks Dow Jones, ki ga preračunavajo na osnovi vrednosti delnic 30 najpomembnejših industrijskih podjetij, je izgubil 554,26 točke oz. 7,18 odstotka in ponedeljkovo trgovanje končal pri vrednosti 7161,15 točke.Zaradi hudega padca tečajev je newyorška borza sinoči že ob 21.30 po srednjeevropskem času zaustavila trgovanje. Delnice so se včeraj močno pocenile tudi v Frankfurtu in Londonu, medtem ko so borze v Latinski Ameriki zabeležile enega najbolj črnih dni v svoji zgodovini.

Porast tečajev večine delnic
02. 10. 1997 00.00
V borznih kotacijah Ljubljanske borze se je danes ob 138 milijonih tolarjev prometa podražilo enajst rednih delnic, pocenili pa sta se le dve delnici. Indeks SBI je porasel za 12,94 točke na vrednost 1497,24 točke.

Predstavitev predloga proračuna v DZ
10. 09. 1997 00.00
Državni zbor (DZ) je začel 13. izredno sejo, na kateri bodo predstavniki vlade na čelu s premierom Janezom Drnovškom v okviru prve in glavne točke poslancem predstavili predlog državnega proračuna za letošnje leto. V okviru postopka pri sprejemanju državnega proračuna bodo poslance s predlogom državnega proračuna, proračunskim memorandumom, denarno politiko in porabo poleg predsednika vlade seznanili še minister za finance Mitja Gaspari, guverner centralne banke France Arhar ter direktorja pokojninske in zdravstvene javno-finančne blagajne, Janez Prijatelj in Franc Košir.