trend
Novi konjiček - zbiranje kondomov
14. 04. 1998 08.39
Zbirateljstvo je že od nekdaj prava strast - najnovejši trend pa je, kot kaže, zbiranje najrazličnejših vrst kondomov. Trije zbiratelji, G.K. Elliot, George Goehring in Dennis O'Brien, so izdali knjigo z naslovom Ne pozabite svoje gumice, ki vsebuje barvne fotografije več sto "muzejskih primerkov" škatlic za shranjevanje kondomov, katerih cena znaša do 2000 dolarjev in več. Po mnenju avtorjev knjige je pojav novega zbirateljskega trenda neizogiben, saj je zanimanje javnosti zaradi epidemije aidsa za preventivo te bolezni postalo zelo veliko. Prezervativi so postali vsakdanjost in niso več prepovedana tema. Edine podatke o škatlicah za kondome je bilo doslej moč najti v izdaji časnika Playbox iz leta 1976. "Če zdaj pridete v antikvariat in povprašate za pločevinko za shranjevanje kondomov, vas ne bodo več čudno gledali," je še zatrdil K.G. Elliot, eden od avtorjev knjige.
Nova vrsta cigaret osvojila muenchenski višji sloj
08. 04. 1998 08.04
Pripadniki" muenchenske scene" in višjih družbenih slojev so odkrili novo kultno cigareto. Ponovno velja za moderno, če se pojavite brez zadrege s cigareto v ustih, ki pa mora biti določene znamke. V poštev pride "modri Nil", znamka cigaret iz lahkoživih 20. let. K temu sodi še obvezen imidž, ki se glasi: "Biti cool in kaditi Nil".
Evropejci vse manj stavkajo
03. 04. 1998 10.30
Nemci, pa tudi ostali Evropejci, izgubljajo vse manj delovnih dni zaradi stavk, trdi Inštitut za nemško gospodarstvo iz Koelna. Strokovnjaki so izračunali, da so bile med leti 1990 in 1996 stavke redkejše kot v 80. in 70. letih.
New York teden dni brez umora
23. 03. 1998 09.22
Newyorška četrt Brooklyn, ki je bila dolga leta tarča nasilnežev, kriminalnih tolp in trgovcev z mamili, je prvič, odkar policija vodi statistiko, cel teden zdržala brez umora. New York je v 70. in 80. letih veljal za mesto z največjim številom umorov v ZDA. Dnevno so zabeležili na tisoče prestopkov v siromašnih četrtih v vzhodnem delu mesta, zdaj pa v tednu dni v celem New Yorku niso zabeležili niti enega umora. Stopnja kriminala je v zadnjem desetletju v New Yorku pričela upadati, trend pa se nadaljuje tudi letos.
Nova izdaja Mannesmannovih delnic
13. 03. 1998 08.14
Nemško zasebno telekomunikacijsko podjetje Mannesmann namerava letos nadaljevati trend rasti, kar pa ne bo mogoče brez dodatnega kapitala. Finančna sredstva bo koncern pridobil z novo izdajo delnic v višini treh milijard nemških mark. Nove delnice bodo ponudili tako obstoječim kot tudi novim delničarjem, z njim pa bo Mannesmann skušal prevzeti vodilni položaj med zasebnimi proizvajalci telekomunikacijskih storitev.
Italijanski javni dolg je še vedno visok
27. 02. 1998 16.42
Evropski komisar Yves Thibault de Silguy je danes v Rimu izjavil, da je italijanski javni dolg še vedno previsok glede na maastrichtske kriterije, da pa je treba upoštevati trend upadanja in ne trenutne ravni. Italijanski javni dolg je leta 1997 znašal 121,6 odstotka BDP (bruto domačega proizvoda), leto prej pa 124 odstotkov. Kot je znano, kriteriji iz Maastrichta določajo, da lahko javni dolg znaša največ 60 odstotkov BDP. Po nekaterih napovedih, naj bi Italija ta kriterij izpolnila šele čez približno dvanajst let.
Lani največ bankrotov v Franciji
23. 02. 1998 08.35
V državah Evropske unije je minulo leto šlo v stečaj 201.891 podjetij oziroma za tri odstotke manj kot v letu 1996. Največ podjetij je bankrotiralo v Franciji, in sicer 61.636. V letu 1996 so v tej državi zabeležili 61.800 bankrotov, ki so v veliki meri posledica večtedenskih stavk. V Veliki Britaniji je minulo leto stečaj doživelo 40.211 družb, vendar pa ta trend zaradi dinamične kmetijske dejavnosti upada. V Nemčiji je v letu 1997 doživelo propad 34.134 podjetij oziroma dvakrat več kot leta 1992. Ta porast pa je predvsem posledica vključevanja podatkov o vzhodnonemških podjetjih po ponovni združitvi dežele. Statistična agencija EU je sporočila, da je bil bruto domači proizvod (BDP) unije v tretjem četrtletju minulega leta večji za 2,8 odstotka kot v enakem obdobju leta 1996.
Igre, na katerih odločajo milimetri in celo tisočinke sekunde
16. 02. 1998 13.02
Bolj napeto bi bilo komajda lahko. Še nikoli prej na kakšnih zimskih olimpijskih igrah o končnih izidih niso tako pogosto odločali milimetri kot v Naganu in - še nikoli prej niso tako pogosto podelili dveh enako žlahtnih medalj v isti disciplini. Najboljši v številnih športnih zvrsteh so si že tako enakovredni, da celo športnikom, ki veljajo za zanesljive favorite, redkokdaj to uspe tudi udejaniti.
Vlada znižala prodajne cene naftnih derivatov - maloprodajne cene ostajajo nespremenjene
15. 01. 1998 16.29
Slovenska vlada je na današnji seji znižala prodajne cene naftnih derivatov. Hkrati pa je vlada zvišala stopnje davka od prometa določenih naftnih derivatov, tako da maloprodajne cene ostajajo nespremenjene. Zaradi zvišanja prometnega davka se bo v državni proračun predvidoma steklo za 424 milijonov tolarjev dodatnih sredstev na mesec.
Za ognjemet bodo Nemci postrelili 160 milijonov mark
31. 12. 1997 00.00
Nemci bodo letos za novoletni ognjemet zapravili 160 milijonov mark - približno toliko kot v minulem letu. Letošnji trend se glasi: "Manj pokanja in več pisanosti". Pokalice, razpršila in svetilne rakete postajajo namreč vse dražje. Od začetka tega tedna je v Nemčiji dovoljeno tudi uradno prodajati rakete, vendar ne mladoletnikom. Prodajni uspeh pri trgovanju s temi vnetljivimi predmeti so "kombinirani ognjemeti" z več pirotehničnimi učinki. Tudi "sončne rakete" so šle letos dobro v prodajo. Te rakete se začnejo vrteti že na tleh in se po določenem času dvignejo v zrak. Dežurna služba v večjih mestih v prednovoletnem času poroča o številnih opeklinah in hudih očesnih poškodbah, ki so jih povzročile razne doma izdelane "lastne konstrukcije". Predstavniki Združenja za pirotehnično industrijo opozarjajo pred lahkomiselnim ravnanjem z raketami in svetujejo, da prižiganje raket in drugih "pripomočkov" na silvestrovo raje prepustimo tistim gostom, "ki so ohranili trezno glavo". Iz previdnosti in da ne bi prišlo do nepotrebnih presenečenj, naj uporabniki ne spravljajo raket v hlačne žepe, za vsak primer pa je dobro zapreti okna in vrata, če bi se kakšna raketa "zmotila".
Pričeske naslednjega leta
10. 12. 1997 08.45
Eva bo prihodnje leto nosila kodre, Adam bo pustil ponovno rasti lase. Podjetje Goldwell, ki je posebej specializirano za modne pričeske, je v Darmstadtu predstavilo trende za leto 1998. V prihodnjem letu bodo ženske pričeske zaznamovane z ekstremnimi trajnami ali mehkimi kodri, ob tem pa frizerji predlagajo še barve v vseh mavričnih odtenkih. Tudi modni Adam se naj ne bi branil barv. Zanj modni strokovnjaki predlagajo daljše lase. Najpomembnejši trend pa je individualna pričeska, ki je narejena za vsako stranko posebej glede na njen značaj. "Vse je mogoče," je povedal frizerski mojster Walter Stoll iz podjetja Goldwell, glamour a la Hollywood, nemarno padajoči lasje, kratke pričeske ali nova ženskost gredo lahko lepo skupaj. Če greste na zabavo, pa si lahko privoščite dražjo oblikovano pričesko z raznimi vdelanimi dodatki, ki vam jih naredi frizer. "Kdor si upa, seže po ekstremnih barvah," je povedala avstrijska frizerka Gudrun Leitner-Fuchs, ki ima lase pobarvane na roza. Veliko modre, zelene ali oranžne do rdeče ali bele in harmonično zlatih ter bakrenih tonov. Tudi moški kažejo nagnjenje do pisanosti. Pri mlajših naj bi glavo krasili tu in tam zlati toni, starejši pa imajo raje osvežitev naravnih las s kakim barvnim odtenkom.
Vlada o problematiki plač in zaposlovanja v državni upravi
27. 11. 1997 15.33
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala poročilo o pripravi informacije o izvajanju zakona o zavodih. Poudarek je bil na vprašanju, kako je v tem zakonu in tudi v področnih zakonih urejeno vprašanje pooblastil ustanovitelja oz. pristojnih ministrov, govorili pa so tudi o tem, kako se ta pooblastila izvajajo ter kakšen je trend zaposlovanja v javnih zavodih. Vlada je sklenila, da morajo vsa ministrstva do prihodnje seje odgovoriti na vprašalnik o zaposlovanju v teh zavodih. Če katero od ministrstev tudi do prihodnjega tedna ne bo posredovalo podatkov, bo odgovornost nosil minister.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.