umetniški
Weimar: častno mesto Goetheja v kulturni prestolnici Evrope
27. 05. 1999 21.09
Weimarju, mestecu med Jeno in Erfurtom v nemški deželi Turingiji, je pripadla čast, da je bilo za letošnjo evropsko kulturno prestolnico izbrano kot prvo mesto z območja donedavne vzhodne Evrope - in to upravičeno. V primerjavi z dosedanjimi kulturnimi prestolnicami je izjema tudi po tem, da ni ne nacionalno ne deželno glavno mesto, a po svoji kulturni in umetniški zgodovini prekaša mnoga. Tu so živeli in ustvarjali J.S. Bach, Goethe, Schiller in Liszt, v zadnjih desetletjih 19. stoletja in v prvih tega je bilo mesto središče evropskega modernističnega likovnega vrenja, v njem so krajši ali daljši čas delali tudi Paul Klee, Vasilij Kandinsky in Edvard Munch, tu je ze 1904 razstavljal August Rodin, tu je bil ustanovljen Bauhaus - in nenazadnje - gledališče v Weimarju je imelo leta 1919 status nemškega nacionalnega gledališča, mestece pa je bilo v treh desetletjih, ki so sledila, tudi glavno mesto Turingije (do 1952).
UNESCO zbira sredstva za obnovo Bolšoj teatra
16. 05. 1999 18.07
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je začela kampanjo zbiranja sredstev za obnovo svetovno znanega ruskega gledališča Bolšoj. Generalni direktor UNESCA Federico Mayor je poudaril, da je potrebno ta simbol ruske kulture čimprej restavrirati in da so v ta namen odprli poseben račun. K prispevkom je pozval ruske podjetnike in gledališča po svetu, zahvalil pa se je tistim, ki so sredstva že podarili. Med njimi so bili tudi operna pevka Montserrat Caballe, igralec Peter Ustinov in koreograf Maurice Bejart. Umetniški direktor gledališča Vladimir Vasiljev je povedal, da za restavriranje poslopja potrebujejo 200 milijonov dolarjev. Čeprav so nedavno restavrirali fasado Bolšoj teatra, ki ga je leta 1856 zgradil arhitekt Albert Cavos, zgradba kaže vidne znake propadanja. Večji del kovinske strukture je iz leta 1870, električno napeljavo pa so nazadnje popravili leta 1935.
Mednarodni poletni festival Križanke '99
11. 05. 1999 17.02
Mednarodni poletni festival Križanke '99 bo letos potekal od 6. julija do 31. avgusta; v sedmih tednih se bo na njem zvrstilo približno 80 prireditev na 17 prizoriščih v Ljubljani, Bohinju, Portorožu, Podsredi in Postojni. Težišče dogajanj, torej 55 prireditev, bo ostalo v ljubljanskih Križankah. Organizator je Festival Ljubljana.
V Bonnu razstava Sveta Evrope o bronasti dobi
10. 05. 1999 11.08
V nemškem likovnem razstavišču v Bonnu bo od 12. maja na ogled 25. razstava Sveta Evrope z naslovom Bogovi in junaki bronaste dobe - Evropa v času Odiseja. Na razstavi bodo predstavili 250 razstavnih predmetov iz 23 evropskih držav, ki oživljajo eno najpomembnejših zgodnjih obdobij v evropski zgodovini, ko se je ena kultura raztezala od Urala do Atlantskega oceana preko Skandinavije do Sredozemlja. Na ogled bodo izjemni umetniški predmeti, med njimi kočija sonca, oklepi, nakit in skrivnostna zlata pokrivala. Razstava v Bonnu prihaja iz Koebenhavna, pot pa bo jeseni nadaljevala v Pariz, preden jo bodo februarja leta 2000 postavili v Atenah.
Eyesolation: I For An Eye
09. 05. 1999 20.05
V sklopu 5. mednarodnega računalniškega festivala bodo danes ob 17. uri, na gradu Mala Loka pri Trebnjem, odprli razstavo grafičnih remiksov Eyesolation: I For An Eye. Umetniška akcija Neuropolitan Express je delo mulitmedijskega aktivista Morfeja (aka Chiron Morpheus), kustosinja projekta pa je Nataša Petrešin.
Finsko priznanje slovenskima prevajalcema Kalevale
05. 05. 1999 11.06
Kalevalsko društvo v Helsinkih je za svoja člana imenovalo prevajalca Kalevale v slovenščino Jelko Ovaska Novak in Bogdana Novaka. Ob tem jima je podelilo člansko diplomo in društveno značko, ki jo je leta 1919 oblikoval najbolj znani ilustrator tega finskega epa, slikar in ustanovni član društva Akseli Gallen - Kallela.
Zbor Carmina Slovenica bo pel v Lyonu
01. 05. 1999 09.25
Slovenski zbor Carmina Slovenica pod vodstvom 32-letne Karmine Šilec bo jutri, 2. maja, gostoval v Lyonu v Franciji. Nastopil bo v koncertni dvorani Fouriviere.
Odprtje razstave risb in slik Taye Burmicky
28. 04. 1999 11.20
Odprtje razstave risb in slik v Mariboru rojene Taye Burmicky bo drevi ob 18. uri v ljubljanski galeriji Commerce. Razstava bo na ogled do 7. maja, vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto pa do 12. ure.
Prihajajo Hrvati z gledališkimi hiti
19. 04. 1999 16.13
Od 22. do 24. aprila bo v ljubljanski Drami gostoval ansambel Mestnega dramskega gledališča Gavella iz Zagreba. Predstavil se bo z izborom svojih najboljših uprizoritev zadnjih nekaj sezon, ki zajemajo tako gledališke klasike kot sodobne tuje in domače dramske pisce. To je doslej največje gostovanje kakega hrvaškega gledališča v Ljubljani. V četrtek, 22. aprila, bodo zagrebški gledališčniki uprizorili dramo <I>Zahodni privez </I>kultnega Bernarda Marie Koltesa, 23. aprila <I>Ošpice </I>hrvaškega dramatika mlajše generacije Ivana Vidića, prav tako v petek v Mali drami trenutni evropski gledališki hit <I>Closer/Bližje </I>Patricka Marberja, v soboto, 24. aprila, pa še dramo <I>Mesec dni na kmetih </I>Ivana Sergejeviča Turgenjeva.
Lutkarji bodo gostovali v Mehiki
14. 04. 1999 14.08
Desetčlanski ansambel Lutkovnega gledališča Ljubljana - igralke Nadja Vidmar, Urška Hlebec, Sonja Kononenko, igralci Karel Brišnik, Iztok Jereb, Peter Dougan, Lojze Sedovnik in Matjaž Pompe kot vodja predstave, zraven pa še avtorica Svetlana Makarovič in umetniški vodja Mojca Kreft - bo v petek, 16. aprila, odpotoval na gostovanje v Mehiko. V Mexico Cityju se bo udeležil XII. mednarodnega lutkovnega festivala Festival International de Teatro de Titeres (FITT). Na festivalu FITT, ki bo trajal od 16. do 25. aprila, bodo sodelovale še lutkovne predstave iz Avstrije, Nemčije, Portugalske, Francije in Mehike.
Predsednik Kučan vročil državna odlikovanja kulturnim ustvarjalcem
13. 04. 1999 16.49
Predsednik Republike Milan Kučan je ob 50-letnici Lutkovnega gledališča Ljubljana ter ob 80-letnici slovenskega baleta odlikoval vrsto umetnikov, katerih ustvarjalnost je tesno povezana z lutkarstvom in baletom. Odlikovanja jim je predsednik države vročil na današnji slovesnosti v predsedniški palači, ki so se je udeležili tudi minister za kulturo Jožef Školč, direktorji in umetniški vodje več kulturnih ustanov ter sodelavci odlikovancev. Milan Kučan je ob tej priložnosti poudaril, da so odlikovanci odlični ustvarjalci in bogate kulturne osebnosti, ki so sicer delovali na različnih kulturnih področjih, a jim je vsem skupen velik pomen njihovega dela za slovensko kulturo.
Barenboim bo leta 2002 dirigiral 10 Wagnerjevih oper
08. 04. 1999 23.18
Izraelsko-argentinski dirigent Daniel Barenboim je pred dnevi sporočil, da bo leta 2002 na posebni izvedbi Festivala državne opere (Staatsoper) v Berlinu zapovrstjo dirigiral deset oper skladatelja Richarda Wagnerja. Po maestrovih besedah bo šlo za obnovo desetletnega sodelovanja s to operno hišo in režiserjem Harryjem Kupferjem. Barenboim, ki je od leta 1992 glasbeni in umetniški direktor državne opere v Berlinu, bo tako leta 2002 ponovil deset wagnerjevskih produkcij, ki jih postavlja vsako leto.
Burkaški misterij Nobelovca Daria Foja v MGL
06. 04. 1999 16.25
Mestno gledališče ljubljansko prvič v zgodovini poklicnega teatra na Slovenskem postavlja na oder Burkaški misterij italijanskega dramatika in glumača Daria Foja, dobitnika Nobelove nagrade za književnost leta 1997.
Dobitnica nagrade Vstajenje monografija Beneška Slovenija
31. 03. 1999 17.53
Dobitnica zamejske literarne nagrade Vstajenje za leto 1998, ki jo bodo letos podelili že 36. leto, je monografija Milana Grega in Žive Gruden Beneška Slovenija, ki je izšla pri založbi Družina v Ljubljani. Nagrado bodo podelili 12. aprila v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Pet fotografov še ta teden
23. 03. 1999 07.56
V Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani, znamenitem Pen klubu, so še za en teden - do petka 26. marca - podaljšali fotografsko-gledališko razstavo ''Veselja dom/globalno gledališče Nicka Upperja''.
Nova knjiga o Salvadorju Daliju
18. 03. 1999 19.07
Salvador Dali. Oblikovanje podobe 1925-1930. Takšen je naslov knjige, ki jo je nedavno napisal Felix Fanes, profesor umetnostne zgodovine na univerzi v Barceloni, ki preučuje Dalijevo delo. Knjiga, ki jo nekateri označujejo kot ''protidalijevsko'', ni povsem običajna, saj ne temelji na umetnikovem življenjepisu, ampak predvsem na Dalijevem ustvarjanju lastne podobe, upoštevajoč umetniške, družbene in politične razsežnosti. Avtor dela ponudi pogled na Dalijevo javno podobo od slikarjevih prvih razstav v Barceloni in Madridu vse do prihoda v Pariz, kjer se je na umetniški in politični ravni pridružil krogu nadrealistov. Knjiga naj bi bila po avtorjevih besedah znanstveno utemeljena, saj vsebuje precej dokumentarnega gradiva, obenem pa tudi esej, ki naj bi skušal pojasniti obdobje Dalijevega umetniškega samooblikovanja.
Papež Janez Pavel II. tudi na zgoščenki
16. 03. 1999 07.20
Papež Janez Pavel II., ki slovi tudi po svojih umetniški žilici, se bo kmalu pojavil tudi na zgoščenki. ''Abba Pater'' je naslov plošče s pesmimi in molitvami 78-letnega papeža v produkciji Radia Vatikan. Besedila so v petih jezikih. ''Glasba je jezik, s katerim lahko ljudje izrazijo svoja najgloblja čustva,'' je začetek svoje ''glasbene kariere'' komentiral papež Janez Pavel II. Zgoščenka naj bi bila naprodaj od 23. marca dalje, posneli pa so tudi video, ki naj bi ga v Vatikanu predstavili še ta teden. Na zgoščenki sta mlada italijanska skladatelja Leonardo De Amicis in Stefano Mainetti združila svoja dela s papeževimi spevi iz njegovega 20-letnega papeževanja.
Srečanje z darovalci in pokrovitelji kulture v Cankarjevem domu
10. 03. 1999 13.36
Na največjem slovenskem odru, v Cankarjevem domu, so včeraj pripravili tradicionalno srečanje z darovalci in pokrovitelji, ki so v minulem letu gmotno podpirali kulturno-umetniški program Cankarjevega doma (CD) in s tako temu kulturnemu hramu omogočili za tretjino obsežnejši program. Letos je Cankarjev dom prvič podelil posebno priznanje - odličje za zvestobo. To je namenjeno tistim darovalcem in pokroviteljem, s katerimi CD sodeluje trajneje. Kot prva ga je prejela Pivovarna Laško, ki že sedmo leto občutno podpira kulturno-umetniški program CD.
Na 28. jazz festivalu v Moersu pričakujejo več kot 20.000 obiskovalcev
06. 03. 1999 15.38
Na 28. festivalu jazza v Moersu, ki bo potekal od 21. do 24. maja, prireditelji pričakujejo več kot 20.000 obiskovalcev. Na festivalu bo v 100-urnem programu nastopilo več kot 30 skupin iz 14 držav. Umetniški vodja festivala Burkhard Hennen je povedal, da bo tokrat v ospredju afro-ameriška glasba. Eden od vrhuncev festivala bo gotovo tradicionalna afriška noč, ki jo bodo pripravili na binkoštno nedeljo, veliko pozornosti pa naj bi vzbudila tudi nastopa Davida Murraya, ki bo s skupino 33 glasbenikov izvajal karibsko kreolsko glasbo, ter ameriške skupine Liquid Soul.
Marko Sosič novi umetniški vodja SSG v Trstu
06. 03. 1999 12.40
Novoizvoljeni upravni svet Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu, ki mu predseduje Filibert Benedetič, je za novega ravnatelja in umetniškega vodjo imenoval Marka Sosiča, saj se je njegov predhodnik Miroslav Košuta, ki je dolga leta vodil to gledališče, v začetku marca upokojil.
Placido Domingo ostaja v washingtonski operi
24. 02. 1999 18.33
Španski tenorist Placido Domingo bo do leta 2003 ostal umetniški direktor washingtonske opere. Na včerajšnji predstavitvi programa za sezono 1999/2000 je Domingo povedal, da bo operi ostal zvest še dve leti kljub številnim mednarodnim obveznostim in kljub temu, da je obenem tudi umetniški vodja opere v Los Angelesu. Prihodnja sezona bo v Washingtonu v znamenju Giuseppeja Verdija. Leta 2001 bo namreč preteklo sto let od njegove smrti. Na programu bosta Rigoletto in Othello, poleg tega pa še Massenetov Cid, ki so ga v ZDA zadnjič uprizorili leta 1902, Puccinijeva Tosca, Bellinijevi Puritanci, Haendeljev Julij Cezar in Susannah Američana Carlylea Floyda. Domingo bo pel v naslovni vlogi Cida in dirigiral Othella.
Dnevi komedije v Celju
20. 02. 1999 11.20
V celjskem Slovenskem ljudskem gledališču se bodo jutri, 21. februarja, s podelitvijo nagrad končali Dnevi komedije, že osmi po vrsti. Na temelju presoje strokovne žirije, v kateri so Miran Hercog, Primož Jesenko in Iva Zupančič, bodo razglasili žlahtnega komedijanta, žlahtno komedijantko in žlahtnega režiserja, po sodbi občinstva pa še žlahtno komedijo.
Balatsch novi umetniški vodja Dunajskih dečkov
08. 02. 1999 15.16
Novi umetniški vodja Dunajskih dečkov je Norbert Balatsch, je danes poročal dunajski časnik Kurier.
Robert Wilson v Cankarjevem domu
19. 01. 1999 14.48
V Cankarjevem domu so ta vikend pripravili pravo poslastico za zasvojence s teatrom; v Ljubljano so pripeljali velikana, ki je zaznamoval gledališče tega stoletja in tako obenem začeli z izvrstnim mednarodnim gledališkim programom za leto 1999.
Umrl dirigent, publicist in skladatelj Ciril Cvetko
19. 01. 1999 11.25
Preminil je slovenski dirigent, publicist, skladatelj in pedagog Ciril Cvetko.
Marca 29. teden slovenske drame
10. 12. 1998 16.45
V Kranju bo od 5. do 12. marca potekal že 29. teden slovenske drame. Selektor je Jernej Novak. Strokovna žirija bo prvič podelila grand prix za najboljšo predstavo. S prevodom slovenskega dramskega besedila dobitnika Grumove nagrade v angleški jezik pa bo Teden slovenske drame stopil tudi na mednarodno gledališko prizorišče.
Slovenski plesni projekt v Gorici
27. 11. 1998 11.31
V Kulturnem domu v Gorici bo drevi ob 20.30 gostovala plesna skupina iz Slovenije, ki nastopa pod imenom Slovenski plesni projekt, v svoji sredi pa ima znana imena iz baletnega sveta, med katerimi izstopa francoski plesalec Fred Lasserre, obenem umetniški vodja.
Nikolaj Pirnat v Ljubljani
20. 11. 1998 15.49
Minuli teden so v Jakopičevi galeriji, ob petdeseti obletnici smrti Nikolaja Pirnata, odprli spominsko razstavo izbranih del enega najizrazitejših predstavnikov predvojne slovenske umetnosti.
Nov muzej moderne in sodobne umetnosti v Strasbourgu
19. 11. 1998 11.04
V Strasbourgu je francoska ministrica za kulturo Catherine Trautmann nedavno odprla nov muzej moderne in sodobne umetnosti, pred letom 2000 zadnjo od velikih projektov v Franciji, namenjenih moderni umetnosti. Razkošno poslopje iz kamna in stekla so zgradili po načrtih arhitekta Adriena Fainsilberja, za gradnjo, ki je potekala pet let, pa je bilo potrebnih 235 milijonov frankov (44 milijonov dolarjev). Muzej stoji med zgodovinsko četrtjo La Petite France in strasbourško železniško postajo. Muzej ponuja pregled umetnosti od leta 1870 do danes. V pritličju so ob začasnih razstavah predstavljeni umetniški tokovi ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, med njimi pa najdemo dela umetnikov, kot so Gaugain, Picasso in Klimt, pa tudi slikarja iz Alzacije Jean-Hans Arp in Gustav Dore. V prvem nadstropju je na ogled sodobna umetnost, muzej pa ponuja tudi zbirko fotografij ter risb in grafik, predavalnico in knjižnico s 65.000 deli.
Cezannovo sliko prodali za rekordnih 11 milijonov dolarjev
17. 11. 1998 09.34
Na nedavni dražbi newyorške hiše Sotheby's so eno izmed slik Paula Cezanna prodali kar za 11 milijonov dolarjev. Sliko so sicer ocenili med 9 in 12 milijoni dolarjev. Njen prvi lastnik je bil slavni francoski zbiralec Auguste Pellerin. Sliko so prodali v sklopu 39 umetniški del, ki jih je prodala revija Reader's Digest.