umetnikov
Razstava slik Leonarda da Vincija v Torinu
04. 12. 1998 14.33
V Kraljevi knjižnici v italijanskem Torinu bo do 31. januarja razstavljenih 12 dragocenih risb slikarja Leonarda da Vincija, med njimi tudi umetnikov avtoportret, ki si jih javnost ni mogla ogledati več kot dvajset let. Omembe vreden je predvsem avtorjev avtoportret, ki ga je naslikal med letoma 1515 in 1516. Na eni izmed risb so tudi beležke v zvezi z umetnikovo teorijo o možnosti človeka, da zgradi ''stroj za letenje''. Poleg risb italijanskega slikarja bodo do konca januarja v torinski knjižnici na ogled tudi redki rokopisi in slike, ki so v lasti knjižnice.
Razstava slovenskih umetnikov Pogledi/Regards v Bruslju
30. 11. 1998 14.00
V bruseljskem Centru za sodobno umetnost se še do 12. decembra predstavlja skupina devetih slovenskih umetnikov pod naslovom Pogledi/Regards. Razstavo del kiparjev Mirka Bratuše, Matjaža Počivavška in Mojce Smerdu ter slikarjev Sandija Červeka, Dušana Fišerja, Marjana Gumilarja, Dušana Kirbiša, Iva Prančiča in Žarka Vrezca je pripravila Mestna galerija Ljubljana. Ob razstavi, ki so jo na aveniji Nerviens 63 odprli 4. novembra, je izšel bogato opremljen dvojezični slovensko-francoski katalog z besedili komisarjev razstave, direktorja ljubljanske galerije Aleksandra Bassina in likovnega kritika Braneta Koviča, ter več barvnimi reprodukcijami razstavljenih del.
Nov muzej moderne in sodobne umetnosti v Strasbourgu
19. 11. 1998 11.04
V Strasbourgu je francoska ministrica za kulturo Catherine Trautmann nedavno odprla nov muzej moderne in sodobne umetnosti, pred letom 2000 zadnjo od velikih projektov v Franciji, namenjenih moderni umetnosti. Razkošno poslopje iz kamna in stekla so zgradili po načrtih arhitekta Adriena Fainsilberja, za gradnjo, ki je potekala pet let, pa je bilo potrebnih 235 milijonov frankov (44 milijonov dolarjev). Muzej stoji med zgodovinsko četrtjo La Petite France in strasbourško železniško postajo. Muzej ponuja pregled umetnosti od leta 1870 do danes. V pritličju so ob začasnih razstavah predstavljeni umetniški tokovi ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, med njimi pa najdemo dela umetnikov, kot so Gaugain, Picasso in Klimt, pa tudi slikarja iz Alzacije Jean-Hans Arp in Gustav Dore. V prvem nadstropju je na ogled sodobna umetnost, muzej pa ponuja tudi zbirko fotografij ter risb in grafik, predavalnico in knjižnico s 65.000 deli.
Slike Predraga Hegedueša v društveni galeriji
16. 11. 1998 17.47
V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) na Komenskega 8 bodo jutri, 17. novembra, ob 18. uri odprli razstavo najnovejših del akademskega slikarja Predraga Hegedueša.
Mednarodno srečanje umetnikov v Medani ob Martinovem
12. 11. 1998 12.26
V ateljeju Klinec v Medani v Goriških Brdih bo v soboto, 14. novembra, srečanje s slikarji udeleženci mednarodne likovne delavnice MMM art '98. V galeriji Artes v Novi Gorici pa bodo v ponedeljek, 16. novembra, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na omenjeni delavnici.
Minuli konec tedna svoja vrata odprl Art Cologne
10. 11. 1998 11.27
V nemškem Koelnu so minuli konec tedna odprli enega največjih sejmov sodobne umetnosti na svetu Art Cologne. Na sejmu 220 galerij iz 22 držav do 15. novembra predstavlja umetniška dela vse od ekspresionistov Joepha Beuysa in Antonia Tapiesa dalje, kot tudi številne fotografije od Aleksandra Rodčenka do Roberta Doisneauja. Med najsodobnejšimi umetniki so najbolje predstavljeni Nemci Joseph Beuys, Georg Baselitz in Emil Schumacher ter Španca Antoni Tapies in Eduardo Chillida. Sodobnemu kiparstvu je na sejmu namenjena posebna sekcija, v tem okviru razstavlja svoja dela 36 umetnikov.
Guggenheimov muzej v Bilbau rekordno v prvem letu
30. 10. 1998 11.12
Leto dni po odprtju se lahko Guggenheimov muzej v španskem Bilbau pohvali z odličnimi dosežki. V dvanajstih mesecih je muzej, ki je že postal nekakšen zaščitni znak Baskije, obiskalo kar 1,36 milijona ljudi ali trikrat več, kot so pričakovali. Načrtovani enoletni obisk so izpolnili v pičlih štirih mesecih. Guggenheimov muzej, stvaritev ameriškega arhitekta Franka O. Gehryja, je tako za Pradom in Madridom najpriljubljenejša turistična destinacija v Španiji. Kar 84 odstotkov obiskovalcev muzeja je prišlo v Bilbao samo zato, da bi obiskalo ta umetniški hram, v katerem so na ogled dela umetnikov, kot so Marc Chagall, Vasilij Kandinski in Jean-Michel Basquiat.
Novost v Sloveniji: Svetovni grafični festival
29. 10. 1998 13.16
Od 10. novembra do 20. decembra bo Slovenija gostila svetovne ustvarjalce grafične umetnosti in njihova umetniška dela na novi prireditvi, poimenovani Svetovni grafični festival. Na sedmih prizoriščih - v Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Mariboru, Celju, Metliki, Rogaški Slatini in Ljubljani - si bo moč ogledati kreativno bero tega desetletja več kot 250 umetnikov iz 51 držav, od Argentine, Bosne in Hercegovine, Avstralije, Češke, Nizozemske do Hong Konga, Koreje, Japonske in Latvije.
Prebivalci Sortlanda so za modro
25. 10. 1998 09.39
Ob prihodu leta 2000 bo marsikateri meščan svoje mesto verjetno prebarval z rdečo barvo, v Sortlandu na Norveškem pa bodo to storili z modro barvo. Majhna skupnost na severu Norveške razmišlja o predlogu štirih lokalnih umetnikov, da bi celotno mesto prebarvali v modre odtenke, vključno s cerkvijo, pločniki in cestami. Zanimiva zamisel, ki vključuje celotno lokalno skupnost, meni župan Sortlanda Ingolf Markussen. Dejal je tudi, da je mestni svet zamisel ocenil kot pozitivno. Poročila ne navajajo, ali bo Sortland, ki v norveščini pomeni črno deželo, spričo predlagane barve spremenil tudi svoje ime.
Galerija ZDSLU: v ciklusu Štirje letni časi najprej Skabernetova
21. 10. 1998 10.39
Društvo likovnih umetnikov Ljubljane je za leto 1998/99 pripravilo ciklus razstav s simboličnim naslovom Štirje letni časi. K sodelovanju je povabilo avtorje, ki s svojim delom posegajo na področje krajinske skulpture, instalacij in performansov v eksterieru. Drevi ob 18. uri se bodo v društveni galeriji na Komenskega 8 tako ''poklonili'' Jeseni z razstavo Evergreen akademske kiparke Sabe Skaberne in glasbo skupine Štefbet Rifi.
Razstava plakatov Lawrenca Weinerja
16. 10. 1998 14.02
Njegova umetnost temelji na besedah - v filmih, knjigah, plakatih ter v obliki napisov na zidovih in tleh; Lawrence Weiner velja za enega najbolj vplivnih umetnikov od 60. let in za pionirja konceptualne umetnosti, pri kateri se lahko umetniško delo sestoji le še iz zamisli. V Nuernbergu bodo od 15. oktobra do 6. decembra prvič v Nemčiji na ogled plakati v New Yorku živečega umetnika. Razstava Zapisano v vetru bo s prek 200 plakati prikazala razvoj Weinerjevega umetniškega ustvarjanja.
Likovna delavnica Ljubljanski grafiti
15. 10. 1998 16.37
V Ljubljani od 1. do 16. oktobra poteka likovna delavnica Ljubljanski grafiti. Pripravila jo je skupina mladih umetnikov in umetnic pod okriljem Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Mladi so v manjših skupinah poslikavali ljubljanske podhode.
Metropolitanski operi podaril 25 milijonov dolarjev
01. 10. 1998 12.57
Svetovalec za visoko tehnologijo in ljubitelj opere Alberto Vilar bo newyorški Metropolitanski operi v prihodnjih letih podaril 25 milijonov dolarjev, od tega pet milijonov za štipendije. Vilar, ustanovitelj in predsednik podjetja Amerindo Investment Advisers, ki upravlja z 2,4 milijarde dolarjev delnic v industriji visoke tehnologije, je tudi član izvršnega odbora opere in velik ljubitelj te glasbene zvrsti, saj si na leto ogleda več kot sto opernih predstav. Vilar je tudi predsednik društva ljubiteljev Salzburške opere, doslej pa je financiral že več štipendij. Njegova donacija je del vsote - 200 milijonov dolarjev, ki jo želi Metropolitanska opera zbrati za obdobje štirih let. Ob odprtju letošnje sezone, ki jo je opera odprla s produkcijo Samsona in Dalile minuli ponedeljek, je vodstvo Metropolitanske opere sporočilo, da je zbralo že 100 milijonov dolarjev. Po Albertu Vilarju, ki je med petimi največjimi meceni Metropolitanske opere, bo slednja v zahvalo poimenovala eno od velikih galerij. Vilar je za milijon dolarjev zavaroval že tri produkcije, dve pa še bo, prispeval pa bo tudi sredstva za program razvoja mladih umetnikov.
Slike Ludvika Pandurja od danes na Institutu Jožef Stefan
28. 09. 1998 10.28
Na Institutu Jožef Stefan bodo danes, 28. septembra, ob 15. uri odprli razstavo najnovejših slikarskih del Ludvika Pandurja.
Video film Postaja 25 avtorice Eme Kugler na festivalu v Braziliji
26. 09. 1998 11.50
Na 12. mednarodnem festivalu video in elektronske umetnosti, ki od 22. do 27. septembra poteka v brazilskem Sao Paulu, se bo danes, 26. septembra, v tekmovalnem programu predstavila umetnica iz Slovenije Ema Kugler, in sicer s svojim video filmom Postaja 25, nastalim v produkciji Foruma Ljubljana in Video produkcije Kregar.
Poziv intelektualcev in umetnikov k podpori Clintona
23. 09. 1998 15.48
V današnji izdaji francoskega dnevnika Le Monde je približno 50 svetovno znanih osebnosti iz sveta umetnosti, literature in industrije zabave izrazilo podporo ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, ki je ''že osem mesecev izpostavljen preiskovalnemu nadlegovanju fanatičnega preiskovalca z neomejenimi pooblastili''.
Od Picassa do Warhola
21. 09. 1998 13.41
V Heinsbergu v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija so v nedeljo odprli razstavo človeških podob, na kateri bodo pokazali 18 prvič razstavljenih grafik enajstih umetnikov, med njimi tudi Picassovo delo Le Repas Frugal iz leta 1904. Gre za umetnikovo prvo jedkanico in obenem za najstarejše in najdragocenejše delo na tej razstavi. Najmlajše delo je Andy Warholov Beethoven, nastalo v letu umetnikove smrti 1987.
Razstava slovenskih in italijanskih likovnikov v Pilonovi galeriji
17. 09. 1998 16.38
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo v petek, 18. septembra, odprli razstavo skupine slovenskih in italijanskih likovnikov. Na ogled bo do 30. septembra.
Vlak iz Aten do Bruslja in po vsem Balkanu predstavlja podobo helenizma
17. 09. 1998 11.52
Nedavno se je iz Aten prek Balkana vse do Bruslja napotil poseben vlak ''za kulturo in mir'', ki naj bi predstavil podobo helenizma. Namen potovanja, ki ga je pripravila grška skupina ''umetnikov brez meja'', projekt pa so podprli tudi grški parlament, ministrstva za zunanje zadeve, za razvoj in za kulturo ter Evropska unija, je predstaviti Grčijo kot ''dejavnik miru, stabilnosti in sodelovanja med narodi''. Vlak sestavlja šest vagonov, pobarvanih v belo. Prvi je posvečen rojstvu demokracije v Grčiji in njenemu razvoju vse do prihoda krščanstva, drugi pa rojstvu gledališča v Grčiji in njegovemu vplivu na evropsko gledališko dejavnost. Tretji in četrti vagon predstavljata rojstvo olimpijskih iger v Grčiji in človekove pravice od začetka krščanstva vse do današnjih dni. Med temami, na katere opozarjajo na vlaku, so še tehnologija, trgovina in industrija. Vlak se je med drugim ustavil v Solunu, Sofiji, Bukarešti in Leipzigu, iz Bruslja pa se bo napotil še v Strasbourg, Milano, Ljubljano, Zagreb, Banja Luko, Sarajevo, Beograd in Skopje. V Atene naj bi se omenjeni vlak vrnil 6. oktobra.
Izgled - avtentičnost in maškarada
14. 09. 1998 12.54
Ob mednarodnem sejmu fotografije 12. International Photoscene v Kölnu, ki poteka meseca septembra in oktobra, bo v Kunsthaus Rhenania odprta tudi spremljevalna razstava z naslovom <B>Outfit - Authentizität und Maskerade (Izgled - avtentičnost in maškarada)</B>. S ciklom treh fotografij pod naslovom Artist´s Balance (Ravnotežje umetnice) na razstavi sodeluje tudi slovenska umetnica Marija Mojca Pungerčar. Telo kot medij, podoba sebe in predstava o sebi, identiteta kot dejstvo in igra, etno-maškarada, transvestizem, samo-konstrukcija in de-konstrukcija, feminizem in postmodernizem, kamuflaža in karneval itd., so teme, ki jih pogosto srečujemo v fotografskem mediju v dokumentarni, kritični in estetski diskusiji. Razstavljena bodo dela 36 umetnic in umetnikov, katerim predstavlja fotografska podoba pomembno izrazno sredstvo, med njimi tudi Sigmar Polke, Nan Goldin in Cindy Sherman. Razstava bo na ogled od 11. 9. do 4. 10. 1998.
V Nemčiji imajo najdaljšo knjižnico na svetu
14. 09. 1998 07.39
V soboto so v Anzachu na jugu Nemčije odprli najdaljšo knjižnico na svetu. Dolga je kar 1463 metrov, v njej pa hranijo 85.000 knjig, med njimi jih je veliko s posvetilom znanih osebnosti. Med slednjimi sta na primer kanclerska kandidata, ki se bosta konec meseca pomerila na parlamentarnih volitvah v Nemčiji, krščanski demokrat in zdajšnji kancler Helmut Kohl, ter njegov socialdemokratski izzivalec Gerhard Schroeder. Knjige s posvetili bodo prodali na dražbi, izkupiček od prodaje pa namenili žrtvam kriminalnih dejanj ter organizatorjem razstav raznih umetnikov in zbirateljev. Seveda v Kanzachu upajo, da bodo z najdaljšo knjižnico na svetu omenjeni tudi v Guinessovi knjigi rekordov.
V Gradcu razstava o impresionistih
03. 09. 1998 18.37
V graškem deželnem muzeju Joanneum se jutri začenja razstava o impresionizmu. Predstavljena so dela znanih impresionističnih umetnikov, kot so Degas, Renoir, Sisley, Monet, Pissaro, Manet, Corot in Courbet, osrednja pozornost pa je posvečena njihovim nepoznanim delom, ki so nastala med 1860 in 1910.
Umetnici Iva-Matija Bitanga in Katarina Toman v Galeriji ŠKUC
01. 09. 1998 13.34
V Galeriji ŠKUC bodo drevi ob 20. uri odprli razstavi Zasebni prostor umetnice Ive-Matije Bitange iz Zagreba ter Paša za oči Katarine Toman iz Ljubljane. Umetnici sta lani prejeli 2. nagrado Bienala mladih umetnikov Sredozemlja na Reki.
Slikarska kolonija na Dunaju
30. 08. 1998 12.28
Zadnji teden v avgustu je na Dunaju potekala že tradicionalna kolonija slovenskih umetnikov, ki so se je udeležili ugledni slovenski likovni umetniki. Umetniki so se javnosti s svojimi deli predstavili včeraj, t.i. dneva odprtih vrat pa so se udeležili tudi dunajski umetniki, galeristi in predstavniki medijev.
Sodelovanje med Guggenheimovim muzejem in Centrom George Pompidou
29. 08. 1998 11.23
<A HREF=http://www.guggenheim.org/soho.html TARGET=_BLANK>Guggenheimov muzej</A> v New Yorku in <A HREF=http://www.cnac-gp.fr TARGET=_BLANK>Center Georges Pompidou </A>v Parizu sta se dogovorila, da bosta skupaj predstavila mojstrovine iz svojih stalnih razstav. Od 16. oktobra do 24. januarja bo v New Yorku na ogled 350 slik, skulptur in risb moderne umetnosti od preloma stoletja do leta 1970. Med 150 predstavljenimi deli bodo tudi dela umetnikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Max Ernst, Jackson Pollock, Jean Dubuffet, Yves Klein in Joseph Beuys. Muzeja imata tudi vrsto skic in končnih različic del različnih slikarjev, ki jih bodo razstavili drugo ob drugi, kot na primer načrta risb in oljni sliki Landscape with tower in In the Black Square slikarja Vasilyja Kandinskyega, ali pa načrt ter končno inačico Chagallovega Zelenega violinista.
Latobia uredila ljubljansko kiparsko galerijo na prostem; prvi bo razstavljal Jirži Bezlaj
26. 08. 1998 14.35
V ponedeljek, 31. avgusta zvečer, bo pred Gruberjevo palačo ob Zvezdarski ulici ''odprta'' prva ljubljanska kiparska galerija na prostem in v njej na ogled kiparska instalacija Jiržija Bezlaja; svoje čase obzidan vrt palače, v zadnjem obdobju pa neizkoriščen travnik, je kiparska galerija Latobia s podporo ministrstva za kulturo dobila v dolgoročni brezplačni najem od države, da bi v prihodnjih dvajsetih letih od spomladi do pozne jeseni v krajinsko prirejenem parku organizirala kiparske razstave domačih in tujih umetnikov.
Likovne stvaritve umetnikov na Sinjem Vrhu za obnovo hiše v Posočju
20. 08. 1998 10.45
Na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino bo od 24. do 28. avgusta potekala četrta likovna kolonija Umetniki za Karitas, je sporočila Škofijska karitas Koper, ki je ob strokovni pomoči Silve in Azada Karim, Klementine Golija, Klavdije Tutta in Anamarije Stibilj tudi organizator te kolonije.
Pete igre homoseksualcev
18. 08. 1998 14.32
V minulih dneh je mesto Amsterdam kot prvo mesto izven ZDA gostilo več kot 15.000 atletov in umetnikov iz vsega sveta, ki so se zbrali na petih olimpijskih igrah homoseksualcev. Igre so tokrat potekale pod skupnim geslom: ''Prijateljstvo skozi kulturo in šport''. Dogodek so spremljale številne kulturne in družabne prireditve, med katerimi je bila izstopajoča spektakularna plovna parada udežencev po amsterdamskih kanalih.
Umrl je slikar France Mihelič
02. 08. 1998 10.47
V 92. letu starosti je sinoči umrl slikar, risar, grafik, ilustrator in pedagog France Mihelič, eden najbolj svojskih in najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov 20. stoletja in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), so sporočili iz kroga družine pokojnega.
Umrl Antonio Saura
23. 07. 1998 10.36
Španski slikar Antonio Saura je po dolgi hudi bolezni krvi včeraj umrl, so sporočili iz bolnišnice v Cuenci v osrčju Španije. Star je bil 67 let.