umetnosti
Predstavitev izbora del Stanka Vuka v Trstu
23. 03. 1999 18.49
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu so sinoči predstavili knjigo Pomlad pod Krasom avtorja Stanka Vuka. Gre za izbor črtic, pesmi in pisem, ki je pred nekaj meseci izšel pri mariborski založbi Obzorja. Ob predstavitvi knjige so počastili tudi spomin na Vuka in njegovo ženo Danico Tomažič, ki so ju leta 1944 umorili neznani storilci.
Posvet o stanju in perspektivah civilne družbe v Sloveniji in Evropi
23. 03. 1999 16.26
V Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani danes poteka enodnevni strokovni posvet z naslovom Civilna družba v Sloveniji in Evropi - stanje in perspektive. Posvet pripravlja Društvo občanski forum, Sekcija za znanost in razvoj, pokrovitelja pa sta Ustanova Slovenska znanstvena fundacija in Zavod za odprto družbo - Slovenija, so sporočili iz Ustanove Slovenske znanstvene fundacije.
V Franciji izšla avtorizirana biografija Samuela Becketta
22. 03. 1999 12.26
Edina avtorizirana biografija Samuela Becketta (1906-1989), ki jo je napisal njegov dolgoletni prijatelj, Britanec James Knowlson, profesor francoščine na univerzi Reading, je pri založbi Solin Actes Suda letos izšla tudi v francoskem prevodu. Beckett, irski pisatelj in dramatik, Nobelov nagrajenec leta 1969, je biografijo odobril zadnje leto življenja. Knjiga, v kateri so zbrani vsi potrebni dokumenti in pri pisanju katere je sodeloval sam Beckett, prinaša novosti vsaj na treh področjih. Knowlson je v knjigi zabeležil Beckettovo ljubezen do glasbe in umetnosti ter njegovo politično delovanje, čeprav je neupravičeno veljal za apolitičnega. Beckett, ki je od leta 1928 živel v Franciji, je bil namreč član francoskega odporniškega gibanja, dejaven pa je bil tudi na področju zaščite človekovih pravic in boja proti apartheidu. Knowlson opisuje tudi pisateljev smisel za humor in vztrajnost. V pripovedi o življenju pisatelja avtor vpleta tudi analizo Beckettovih del.
Drevi znani dobitniki letošnjih oskarjev
21. 03. 1999 09.54
V Los Angelesu bodo drevi, sredi noči po srednjeevropskem času, že 71. podelili najvišje ameriške filmske nagrade oskar. Slovesnost, ki bo prvič v zgodovini potekala v nedeljo zvečer po krajevnem času, saj želijo pred male ekrane pritegniti čimveč gledalcev, bo že tretjič vodila igralka Whoopi Goldberg.
Slika v galeriji obrnjena na glavo
21. 03. 1999 08.58
Slika italijanskega slikarja Gaetana Previatija je bila v Narodni galeriji moderne umetnosti v Rimu tri mesece narobe obešena, ne da bi obiskovalci muzeja to opazili. Umetnina v obliki triptiha, naslikana leta 1912, je bila na glavo obrnjena od decembra lani. Napako so odkrile štiri študentke, ki so sliko na zidu primerjale s fotografijo v muzejskem vodiču. Gaetano Previati, ki je umrl leta 1920, je bil vodilni slikar milanske šole na začetku tega stoletja.
Dunaj gosti razstavo o ameriški umetnosti 19. stoletja
20. 03. 1999 13.41
Na Dunaju bo do 20. junija na ogled doslej največja razstava v Evropi, ki predstavlja ameriško umetnost 19. stoletja. Razstava ne prikazuje samo samostojnost, ampak tudi stilsko in predmetno raznolikost ameriškega slikarstva tistega časa, je povedal kurator razstave ''Amerika - novi svet v slikah 19. stoletja'', Stephan Koja. Zgodovinski okvir obsežne razstave, ki je na ogled v galeriji Belvedere, je razglasitev ameriške neodvisnosti leta 1776 in legendarni newyorški Armory Show iz leta 1913, ki je v tistem času predstavil nove trende v evropski umetnosti.
Umrl fotograf Harry Callahan
20. 03. 1999 13.40
Ameriški fotograf Harry Callahan, ki je v svojih fotografijah uspel združiti natančnost z veseljem do eksperimentiranja, je umrl minuli teden v 86. letu starosti na svojem domu v Atlanti, je poročal časnik New York Times. Callahan je bil po lastnih besedah obseden s svetlobo, črtami in prostorom ter njihovim součinkovanjem. ''Eksperimentiram z različnimi tehnikami, da bi predmete videl drugačne, kot sem jih videl prvotno,'' je nekoč povedal. To je ''fotografsko gledanje'' in šele ko človek vidi fotografsko, vidi pravilno.
Na 19. pariškem knjižnem salonu častni gost Quebec
19. 03. 1999 12.32
Francoski predsednik Jacques Chirac in premier kanadske province Quebec Lucien Bouchard sta v četrtek zvečer odprla 19. pariški knjižni salon. Potem ko je bila leta 1997 častni gost salona Portugalska, lani pa Brazilija, je Quebec, ki se na tej pomembni kulturni prireditvi predstavlja s šestdesetimi avtorji, letos prvi frankofonski častni gost. Sicer se udeležba Quebeca na salonu pokriva s Quebeško pomladjo, prireditvijo, na kateri se bodo umetniki iz te kanadske province z 99 projekti predstavljali do 21. junija po vsej Franciji.
Razstava o vplivu Hitchcocka na sodobno umetnost
17. 03. 1999 14.11
V oxfordskem Muzeju moderne umetnosti bo od 11. julija do 3. oktobra na ogled razstava, ki raziskuje vpliv filmskega velikana Alfreda Hitchcocka na sodobno umetnost. Razstavo so naslovili Notorius (Zloglasna) po režiserjev filmu iz leta 1946, gostovala pa bo po svetu, med drugim na Švedskem, Japonskem in Avstraliji. ''Menimo, da bomo z razstavo počastili Hitchcocka ob stoletnici njegovega rojstva,'' je povedal direktor muzeja, Američan Kerry Brougher, nekdanji kurator losangeleškega Muzeja sodobne umetnosti. Čeprav so tudi drugi mnogi velikani filma, kot so Michelangelo Antonioni, Douglas Sirk, John Ford in Federico Fellini imeli velik vpliv na umetnike, je Hitch pogosto omenjen kot tisti z največjim vplivom. Na razstavi bodo predstavili dela 12 sodobnih umetnikov, ki so navdih našli pri Hitchcocku in ki raziskujejo teme, ki jih je obravnaval - predvsem strah. Predstavili jih bodo s filmskimi odlomki, fotografijami, diapozitivi in zvoki. Na razstavi bodo z deli sodelovali Judith Barry, Cindy Bernard, David Reed in Cindy Sherman iz ZDA, iz Kanade Stan Douglas in Atom Egoyan, iz Francije Pierre Huyghe in Chris Marker, Christian Marclay iz Švice, iz Velike Britanije pa John Baldessari, Victor Burgin in Douglas Gordon. Nemška filmska ustvarjalca Matthias Mueller in Christoph Girardet bosta zmontirala odlomke iz Hitchcockovih filmov, da bi pokazala njegov pristop k snemanju filmov.
Glasovanje za oskarje se bliža koncu
16. 03. 1999 16.38
Približno 5500 članov ameriške Akademije filmskih umetnosti in znanosti ima še nekaj ur časa za glasovanje, saj bo jutri ob 2. uri po srednjeevropskem času (v torek ob 17. uri po lokalnem) potekel rok za oddajo glasov za nagrajence 71. podelitve najvišje ameriške filmske nagrade oskar.
Umrl ameriški filmski režiser Kanin
15. 03. 1999 18.55
Ameriški filmski režiser in pisatelj Garson Kanin, ki je leta 1945 prejel oskarja za film resnična slava (The True Glory), je v 86. letu starosti umrl v New Yorku. Po poročanju časnika New York Times je Kanin hudi bolezni podlegel že v soboto.
Predavanje Edija Muke: Permanentna nestabilnost
11. 03. 1999 16.31
V okviru niza predavanj s področja sodobne umetnosti pod skupnim naslovom Geopolitika in umetnost bo danes, ob 20. uri v ljubljanski galeriji Škuc, nato pa 12. marca ob 19. uri še v galeriji sodobne umetnosti v Celju predaval Edi Muka, umetnik, kustos in profesor na Akademiji za likovno umetnost v Tirani. Naslov predavanja bo Permanentna nestabilnost.
V Avstriji za 11 odstotkov več obiskovalcev kinopredstav
09. 03. 1999 16.16
Avstrijski kinematografi so zadovoljni z obiskom v preteklem letu, saj se je število obiskovalcev kinopredstav v primerjavi z letom poprej povečalo za več kot desetino (11 odstotkov). V minulem letu je tako v Avstriji kinematograf obiskalo 15.219.008 ljubiteljev sedme umetnosti. Največ si jih je ogledalo film Titanic, ki se je z 1,4 milijona gledalci uvrstil na prvo mesto gledanosti.
Razstava Božidar Jakac in Novo mesto
05. 03. 1999 15.42
V Domu Božidarja Jakca v Novem mestu bo minister za kulturo Jožef Školč drevi ob 18. uri odprl novo postavitev Jakčevih del iz zbirke Dolenjskega muzeja. Razstava, s katero se Novomeščani spominjajo stoletnice rojstva slikarja, grafika in pionirja slovenskega filma Božidarja Jakca (1899-1989), bo odprta do začetka prihodnjega leta. Višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič je za novo postavitev izbral okrog 200 oljnih slik, grafik, risb in pastelov, ki tematsko zajemajo avtoportrete, slike Novega mesta, portrete Jakčevih sorodnikov in drugih osebnosti iz sveta umetnosti.
Uspeh Kasparja v Italiji
04. 03. 1999 10.40
V petek, 19. februarja 1999, je predstava Kaspar v režiji Angležinje <B>Anne Furse </B>in v produkciji Cankarjevega doma s slovensko igralsko zasedbo - <B>Polona Vetrih</B>, <B>Željko Hrs </B>in <B>Alojz Svete </B>gostovala na regionalenm festivalu Prebujanja mej (Risvegli di confine), ki to sezono poteka v gledališču Spazio Reno v mestecu Calderara di Reno v bolonjski pokrajini. Tokrat na festivalu prvič sodelujejo tudi umetniki iz drugih evropskih držav. Kaspar je bil predstavljen v sklopu "intenzivnejših" predstav, kjer irealne eksistence najdejo možne dimenzije in razbijejo tišino resničnosti na meji normalnega.
Equrna: odkupljena dela mecena Faktor banke
02. 03. 1999 17.06
Faktor banka je v lanskem letu kot mecen odkupila oz. omogočila nastanek sedemnajstih slik petnajstih slovenskih sodobnih likovnikov in likovnic ''postmodernih smeri'' - od del Bogdana Borčiča, Emerika Bernarda in Valentina Omana do stvaritev najmlajših avtorjev, npr. Žiga Kariža. Dela so na ogled v galeriji Equrna, odprtje razstave pa je bilo tudi priložnost za nekaj slovesnih besed, s katerimi je minister za kulturo Jožef Školč opozoril na zgledno podporo te banke kulturi, ki bi jo lahko posnemali tudi drugi, selektor oz. oblikovalec zbirke dr. Tomaž Brejc pa je napovedal letošnji izid publikacije z reprodukcijami vseh približno 60 zbranih eksponatov in predstavitvijo celotne zbirke.
Ciklus sodobnega ruskega filma v Beogradu
27. 02. 1999 12.52
V Beogradu se bo v ponedeljek začel ciklus sodobnega ruskega filma. Organizatorji prireditve so beograjska Akademija umetnosti Bratov Karič, Ruski dom v Beogradu in Republiški zavod za mednarodno znanstveno, prosvetno in kulturno sodelovanje Srbije. Pomemben gost prireditve bo direktor Mosfilma iz Moskve Karen Šahnazarov, znan predvsem kot režiser filma z naslovom Dan polne lune, ki je minulo leto dobil glavno nagrado na mednarodnem festivalu na Paliču. Na programu so tudi najnovejši ruski filmi, med njimi Kadril Viktorja Titova in Pozdrav Čarlija trobentača v režiji Vladimirja Gramatikova.
Veselja dom - ustvarjalno izhodišče fotografov
24. 02. 1999 11.45
Gledališka uspešnica Veselja dom dramatika Emila Filipčiča, režiserja Nicka Upperja in Slovenskega mladinskega gledališča, ki je od mednarodne premiere na Ohridskem poletju leta 1996 prepotovala že 13 festivalov od Zagreba do Cardiffa, je bila ustvarjalno izhodišče štirih slovenskih fotografov in študenta Akademije likovne umetnosti, ki bodo svoje dokumentarne, novinarske, portretne in promotivne fotografije razstavili v Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev na Tomšičevi 12. Odprtje fotografsko-gledališke razstave del Mihe Škerlepa, Mihe Frasa, Damjana Jermančiča, Deana Dubokoviča in ustvarjalca, ki se podpisuje z XXX, bo v četrtek ob 18. uri.
Monetova dela za obiskovalce v Londonu tudi ponoči
24. 02. 1999 11.22
Razstava poznih del francoskega impresionista Clauda Moneta je tako priljubljena, da bo muzej Kraljeve akademije umetnosti na Piccadillyju v Londonu pred zadnjim dnem razstave odprt celo noč, so sporočili iz akademije. Število obiskovalcev omejuje sistem preprodaje vstopnic, ki zagotavlja, da na razstavi naenkrat ni več kot 800 ljudi. V muzeju pričakujejo, da bodo do zadnjega dne razstave, 18. aprila, prodali vseh 600.000 vstopnic, zato so se odločili, da bodo vrata muzeja s 17. na 18. april ostala odprta vso noč. Tako bo imelo dodatnih 8000 obiskovalcev možnost, da si ogleda dela očeta impresionizma. Razstavo, ki so jo prvič pokazali v Muzeju lepih umetnosti v Bostonu, je v Londonu doslej obiskalo 210.000 ljudi. Na razstavi z naslovom Monet v 20. stoletju je na ogled 79 del umetnikovega vrta v Givernyju pri Parizu ter motivi iz Londona in Benetk, ki jih je naslikal do svoje smrti leta 1926.
SAZU: Ustanovitev Častnega razsodišča na znanstveno-raziskovalnem področju sporna
23. 02. 1999 13.07
Predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na podlagi razprave v razredih SAZU ugotovilo, da je bil postopek oblikovanja Častnega razsodišča na znanstveno-raziskovalnem področju, ki je bilo na pobudo Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta pri ministrstvu za znanost in tehnologijo ustanovljeno 25. novembra lani, sporen.
V Bagdadu rojena londonska arhitekta avtorica rimskega muzeja sodobnih umetnosti
23. 02. 1999 10.58
Londonska arhitektka iraškega porekla Zaha Hadid bo projektirala novi muzej sodobnih umetnosti v Rimu. Kot je povedala italijanska kulturna ministrica Giovanna Melandri, je mednarodna žirija med 15 kandidati, ki so prišli v ožji izbor, izbrala Hadidovo, ki dela za londonski Studio 9. Med finalisti so bili še Jean Nouvel, Toyo Ito, Steven Holl in Rem Koolhas.
Sodobna japonska umetnost v Cekinovem gradu
22. 02. 1999 12.02
V Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani bodo v četrtek, 25. februarja, ob 18. uri odprli razstavo sodobne japonske umetnosti. Predstavilo se bo 23 umetnikov in umetnic z 92 deli - slikami, kipi, grafikami, fotografijami, tapiserijami in kostumi. Umetniki so člani najbolj pomembnega in uglednega umetniškega združenja na Japonskem, Kokugakaija. Na otvoritveni slovesnosti bo mastopil godalni kvartet Tartini. V soboto, 27. februarja, pa bodo med 11. in 13. uro umetniki podpisovali kataloge in se srečali z občinstvom.
Washingtonska Nacionalna galerija bogatejša za sto del
21. 02. 1999 13.13
Človekoljub Paul Mellon je zapustil doslej največje darilo washingtonski Nacionalni galeriji. Zapustil ji je 75 milijonov dolarjev vredno zbirko 100 umetniških del, v kateri so tudi slike Vincenta van Gogha, Clauda Moneta in Winslowa Homerja. Mellon je tudi zapustil 75 milijonov dolarjev in več kot 130 slik Centru britanske umetnosti na Univerzi Yale, ki ga je ustanovil sam. Darila v vrednosti po pet milijonov dolarjev je zapustil še Clare College v Cambridgeu in londonski Kraljevi akademija umetnosti.
Geopolitika in umetnost
21. 02. 1999 10.13
V okviru izobraževalnega programa Svet umetnosti Sorosev center v Ljubljani pripravlja serijo predavanj s področja sodobne umetnosti. Po Konceptualni umetnosti 60-ih in 70-ih let v letu 1997 ter Teorijah razstavljanja v letu 1998 bo tema letošnje serije predavanj Geopolitika in umetnost. Predavalo bo sedem domačih in tujih strokovnjakov. Predavanja bodo v soorganizaciji z galerijo Škuc in Zavodom za kulturne prireditve Celje od februarja do junija potekala v Ljubljani in Celju. Prvo bo 22. februarja v Celju. Angleški zgodovinar Charles Harrison bo govoril na temo Nekompetentnost in njene prednosti.
Caravaggio in njegovi dediči v Rimu
20. 02. 1999 13.42
Na razstavi Caravaggio in njegovi dediči, ki so jo odprli v petek v Rimu, bodo prikazana doslej nedostopna umetniška dela Michelangela Merisija da Caravaggia (1571-1610) in njegovih naslednikov. Ta edinstvena razstava, kot so jo označili prireditelji, bo na ogled do 8. maja v Narodni galeriji antične umetnosti v Palazzo Barberini.
Radodarni Mel Gibson
20. 02. 1999 09.21
Hollywoodski igralec Mel Gibson je igralski šoli, ki jo je nekoč obiskoval, podaril 640.000 dolarjev. Novico je nedavno sporočil Avstralski nacionalni inštitut za dramske umetnosti ob 40. obletnici svojega obstoja. Gibson, ki je odraščal v Avstraliji, kamor so se njegovi starši priselili iz ZDA, je šolo obiskoval od leta 1977 do leta 1980. The Daily Telegraph je zapisal, da bo šola denar namenila za gradnjo novega gledališča, filmskega in televizijskega studia in knjižnice.
Novosti v seriji Razprave FF
18. 02. 1999 15.56
V Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja v Ljubljani so danes predstavili štiri publikacije s področja umetnostne zgodovine, filozofije in psihologije, ki zaokrožujejo lanski, 14. letnik Razprav. Slednje izhajajo pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete in jih ureja Jadranka Šumi. Skupaj z urednico so jih predstavili avtorji sami.
Prek 200 galerij na mednarodnem salonu sodobne umetnosti v Madridu
18. 02. 1999 12.05
Na mednarodnem salonu sodobne umetnosti v Madridu - ARCO 99 - se je od 11. do 16. februarja predstavilo 233 galerij iz 27 držav, ki so zastopale skupno prek tisoč umetnikov. V središču pozornosti na letošnjem, že 18. salonu je bila Francija.
Javno zbiranje podpisov pod peticijo o mejnih vprašanjih s Hrvaško
16. 02. 1999 16.58
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri je na piranskem Tartinijevem trgu danes pripravila podpisovanje peticije, ki jo je oblikovala v začetku meseca, in v kateri je najvišjim državnim organom postavila svoje zahteve glede dogovarjanja Slovenije in Hrvaške o določitvi meddržavne meje v Istri in Piranskem zalivu.
V New Yorku odprli razstavo Lojzeta Logarja
12. 02. 1999 11.08
V newyorškem Queens Collegeu so sinoči odprli razstavo enega najbolj znanih slovenskih slikarjev Lojzeta Logarja. Odprtja so se med drugimi udeležili slovenski veleposlanik v ZDA Dimitrij Rupel, generalni konzul Republike Slovenije v New Yorku Vojislav Šuc, novoimenovani slovenski konzul v Clevelandu Tone Gogala in slovenski kulturni ataše v New Yorku, letošnji Prešernov nagrajenec pesnik Tomaž Šalamun. Avtor se odprtja razstave, žal, ni mogel udeležiti.