umrl
Umrl realistični slikar Balthus
19. 02. 2001 00.00
Malo pred svojim 93. rojstnim dnevom je na svojem domu v gorski vasici Rossiniere v Švici umrl eden največjih realističnih slikarjev 20. stoletja Balthazar Klossowski de Rola, znan pod psevdonimom Balthus. Slikar je najbolj znan po svojih erotičnih, nekateri menijo, da celo pornografskih, upodobitev najstniške lepote.
Umrl producent in režiser Howard Koch
18. 02. 2001 00.00
V 84. letu starosti je zaradi zapletov z Alzheimerjevo boleznijo umrl Howard W. Koch, producent in režiser, ki je med drugim ustvaril tudi film "he Manchurian Candidate in televizijsko serijo Maverick. Koch je bil nekoč predsednik Ameriške filmske akademije, med letoma 1964 in 1966 pa je bil tudi vodja produkcije v podjetju Paramount Pictures, kjer je bil zaposlen do smrti. Poleg produkcije filma The Manchurian Candidate leta 1962 in režije filma Maverick, je Koch ustvaril tudi filme kot so Andy Hardy Comes Home in Bop Girl Goes Calypso ter uspešno televizijsko serijo Nedotakljivi. V New Yorku rojeni režiser in producent je svojo poklicno pot začel kot filmski knjižničar pri podjetju 20th Century Fox, prvo službo kot pomočnik režiserja pa je dobil pri filmu The Keys to the Kingdom, v katerem je glavno vlogo igral Gregory Peck. Pri delu je sodeloval s filmskimi legendami kot sta Clark Gable in Barbara Stanwyck.
Ricardo Otxoa umrl v prometni nesreči
16. 02. 2001 00.00
Španski kolesar Ricardo Otxoa se je v četrtek zvečer smrtno ponesrečil v prometni nesreči v Cartami na jugu Španije. Med treningom se je 26-letni kolesar zaletel v osebni avtomobil in podlegel poškodbam. V nesrečo je bil vpleten tudi njegov brat dvojček Javier, ki je zaradi hudih poškodb glave še vedno v komi.
Umrl kubanski kipar Agustin Cardenas
12. 02. 2001 00.00
V kubanski prestolnici je včeraj v 73. letu starosti umrl eden najpomembnejših kubanskih kiparjev Agustin Cardenas, so sporočili njegovi svojci. Cardenas je dolga leta živel v Parizu, zaradi hude bolezni pa se je odločil zadnja leta preživeti na Kubi.
Preminula prva ameriška pilotka
09. 02. 2001 00.00
V 94. letu starosti je v ameriškem Vermontu umrla Anne Morrow Lindbergh, pisateljica, pilotka in vdova Charlesa Lindbergha. Ta je leta 1927 kot prvi, brez vmesnega pristanka in sam, preletel Atlantik. Ann Morrow je bila s Linberghom, ki ga je spoznala kmalu po njegovem zgodovinskem letu 12. maja 1927, poročena 45 let. Bila je tudi prva ženska v ZDA, ki je prejela pilotsko dovoljenje. Kot navigatorka je nato pomagala svojemu soprogu in je leta 1930, v sedmem mesecu nosečnosti, z njim preletela razdaljo med Los Angelesom in New Yorkom v rekordnem času, 14 urah in 45 minutah. Zakonca je nato doletela tragedija, ko so ugrabili in umorili njunega prvorojenca. Par je sicer nato imel še pet otrok, Charles pa je umrl leta 1974. Ann Morrow se je preizkusila tudi kot esejistka in pesnica, napisala pa je še svoje spomine in nekaj pustolovskih romanov.
Ultramaratonci na pol poti
07. 02. 2001 00.00
Najboljši svetovni ultramaratonci, med njimi tudi Slovenec Dušan Mravlje, ki je trenutno na odličnem četrtem mestu v skupnem seštevku, so na polovici poti najtežje preizkušnje tekaške preizkušnje na svetu. Tekače čaka na poti do Pertha še dobrih 2200 kilometrov teka.
Umrl trener avstrijskih skakalcev
05. 02. 2001 00.00
Glavni trener avstrijske skakalne reprezentance, 44-letni Alois Lippburger, je sinoči umrl v prometni nesreči v bližini nemško-avstrijske meje.
Umrl Dragan Maksimović
05. 02. 2001 00.00
V Beogradu je v nedeljo, malo pred svojim 52. rojstnim dnem, umrl prvak Drame Narodnega gledališča Dragan Maksimović, med drugim nosilec opaznih vlog v filmih Petrijin venec, Lepe vasi lepo gorijo, Mi nismo angeli.
Senat potrdil tudi Ashcrofta
02. 02. 2001 00.00
Ameriški senatorji so z 58 glasovi za in 42 proti nekdanjega kolega iz zvezne države Missouri Johna Ashcrofta potrdili za novega pravosodnega ministra ZDA, s čimer je zaključeno najbolj sporno poglavje nove administracije predsednika Georga Busha. Ashcroft je zaradi svoje konservativnosti vzbujal nasprotovanje liberalnih skupin v ZDA, zato je proti njemu glasovala tudi večina demokratskih senatorjev. Ashcroftova potrditev je bila sicer pričakovana, saj je vseh 50 republikanskih senatorjev napovedalo, da bodo glasovali zanj, v primeru enotnosti demokratskega nasprotovanja pa bi odločilni glas prispeval podpredsednik ZDA Dick Cheney.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Umrl avstrijski slikar Max Weiler
30. 01. 2001 00.00
V 90. letu starosti je v ponedeljek umrl doajen avstrijskega sodobnega slikarstva Max Weiler. Njegovo umetniško delo so zaznamovali akvareli in grafike ter freske in mozaiki v odprtih prostorih, ki jih je ustvaril po letu 1946. Prevladujoči motiv v njegovih delih je narava. Maxa Weilerja so lani razglasili za častnega meščana Dunaja. Od leta 1964 do 1981 je bil profesor na slikarski akademiji na Dunaju, leta 1960 pa je Avstrijo zastopal na grafičnem bienalu v Benetkah.
V Vidoncih umrl Iranec
28. 01. 2001 00.00
V begunskem centru v Vidoncih je v soboto popoldne prišlo do pretepa, v katerem je ena oseba utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju dogodka umrla. Po prvih podatkih policije sta se v pretep zapletli dve skupini od skupaj približno sto Irancev, ki so nameščeni v centru. Eden od Irancev je pri tem večkrat zamahnil z nožem ter smrtno zabodel rojaka, dva pa ranil, tako da so ju morali odpeljati v bolnišnico v Mursko Soboto. Dodatno razburjeni zaradi dogodka so se ob 18. uri na zboru, ki so ga sicer sklicali že prej, zbrali krajani Vidoncev in od župana terjali pojasnila, zakaj se je skupaj s svetniki tako na hitro odločil sprejeti prosilce za azil in ilegalne prebežnike, ki so jih prejšnjo soboto začeli preseljevati iz azilnega doma v Ljubljani.
Začel se je 46. Mozartov teden
27. 01. 2001 00.00
Ob 245. obletnici rojstva avstrijskega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta se je sinoči v Salzburgu z otvoritvenim koncertom začel 46. Mozartov teden na temo Mozart-evropski skladatelj. Do 4. februarja bo na programu še 24 koncertov. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil 27. januarja 1756 v ugledni družini v Salzburgu. Že kot otrok je imel izreden posluh za glasbo. Pri treh letih je začel igrati čembalo, pri petih je že sam pisal skladbe, pri šestih letih pa je skupaj s sestro Mario Anno nastopal na koncertih v Muenchnu in na Dunaju, kasneje pa tudi po vsej Evropi. Poročil se je s Constanze Weber in živel v revščini. Leta 1778 je prenehal nastopati in se posvetil pisanju glasbe. Umrl je 5. decembra leta 1791 na Dunaju, star 35 let. Mozart je edini skladatelj, ki je pisal skladbe v vseh glasbenih zvrsteh svojega časa. Ustvaril je prek 600 del, med njimi 21 oper, 15 maš, več kot 50 simfonij, 25 klavirskih koncertov, 12 koncertov za violino, komorno glasbo, serenade, sonate, samospeve in arije. Velja za eno osrednjih osebnosti dunajskega klasicizma.
Sto let od Verdijeve smrti
27. 01. 2001 00.00
Na današnji dan pred sto leti je v Milanu umrl eden največjih opernih skladateljev Giuseppe Verdi. V njegovi domovini, Italiji, ob tej obletnici že več tednov potekajo številne slovesnosti. V mestni katedrali v Parmi v bližini kraja Roncole, kjer se je Verdi leta 1813 rodil, bosta drevi orkester italijanske državne televizije RAI in zbor Kirov iz Sankt Peterburga pod vodstvom ruskega dirigenta Valerija Gerguijeva izvedla Rekvijem 
Novi incidenti na jugu Srbije
27. 01. 2001 00.00
Albanski uporniki so med včerajšnjim napadom na enoto jugoslovanske vojske v bližini Preševa na varnostnem območju na jugu Srbije ob meji s Kosovom hudo ranili enega vojaka, ki je pozneje umrl na poti v bolnišnico. Albanski uporniki naj bi med napadom uporabili ostrostrelke, brzostrelke in minomete. Enota VJ je bila prisiljena odgovoriti na napad, da bi upornikom preprečila zasedbo ceste Bujanovac-Preševo.
Obnovitev pogajanj v Tabi
25. 01. 2001 00.00
Izraelci in Palestinci bodo po dveh dneh premora obnovili mirovna pogajanja v egiptovskem letovišču Taba. To je na izrednem zasedanju sinoči v Jeruzalemu sklenil najožji krog ministrov okoli izraelskega premiera v odstopu Ehuda Baraka. Izraelska stran je namreč zapustila mirovna pogajanja, potem ko so v torek na Zahodnem bregu našli trupli dveh ubitih Izraelcev.
Umrl Nace Simončič
21. 01. 2001 00.00
V 83. letu starosti je v Ljubljani umrl lutkar, igralec in režiser Lutkovnega gledališča Ljubljana Nace Simončič. Od leta 1963 vse do upokojitve je bil vodja lutkovnega oddelka na Televiziji Slovenija. Pisal, prirejal in režiral je igre za ročne lutke in marionete ter igral zlasti živalske in komične vloge. Ljubiteljem lutk bo ostal v spominu predvsem po vlogah v Žogici Marogici, Pavlihi in Kužku Ostružku, z režijo Sapramiške, z nanizanko Kljukčeve dogodivščine in z večkrat nagrajenim Radovednim tačkom. Za svoje umetniško delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Nace Simončič se je rodil 8. junija 1918 v Litiji.
Umrl španski dramatik Alfredo Manas
21. 01. 2001 00.00
V 76. letu starosti je umrl španski dramatik in avtor številnih scenarijev Alfredo Manas. Kot so poročali španski mediji, je Manas umrl za posledicami možganske kapi. Manas je napisal številna gledališka dela, največ uspeha pa je dosegel leta 1962, ko so posneli film po njegovem delu "La historia de los Tarantos", v katerem na neprizanesljiv način opisuje takratno špansko družbo. Film je bil nominiran za oskarja za najboljši tuji film.
Truplo Kabile prepeljali v Kongo
20. 01. 2001 00.00
Truplo ubitega predsednika Demokratične republike Kongo Laurenta Kabile so s predsedniškim letalom danes iz bolnice v Zimbabveju prepeljali v njegov domači Lubumbaši na jugovzhodu DR Konga, kjer bo ležal do pogreba v Kinšasi, ki je napovedan za 23. januarja, so sporočili kongoški uradni viri.
Umrl satirik in kolumnist Auberon Waugh
18. 01. 2001 00.00
V sredo je v 62. letu starosti umrl novinar, pisatelj in satirik Auberon Waugh. Waugh je bil priznani satirični kolumnist pri britanskih časnikih Daily Telegraph in Sunday Telegraph, v svojih člankih pa se je posvečal predvsem političnim in socialnim temam, pisal pa je tudi kolumno o šahu. Njegovi članki so bili zbrani v dveh knjigah z naslovom Way of the World. Nazadnje je delal kot glavni urednik pri reviji The Literary Review. Urednik Daily Telegrapha Charles Moore je dejal, da je bil Waugh najboljši novinar, kar jih je poznal, ki je imel "zelo izviren pogled na življenje". "Sodobnemu svetu se je smejal v obraz," je še dejal Moore. Waugh se je rodil leta 1939, med drugim pa se je šolal v Oxfordu. Daily Telegraphu se je pridružil leta 1960. Med drugim je napisal tudi pet romanov. Waugh je imel že nekaj časa težave s srcem. V zadnjem pogovoru, ki ga je imel lani novembra, je priznal, da je njegovo zdravstveno stanje resno: "Mislim, da ne bom več dolgo živel. Moj konec se bliža," je povedal.
Uradno potrdili smrt Kabile
18. 01. 2001 00.00
Po dveh dneh nasprotujočih si vesti o stanju predsednika Demokratične republike Kongo Laurenta Kabile je njegovo smrt potrdila tudi kongoška vlada. Novico o Kabilovi smrti sta na predstavništvu Južne Afrike v Kinšasi potrdila dva ministra kongoške vlade, vest pa je potrdil tudi kongoški diplomat v Londonu Henry Ntswana. Ta je pojasnil, da je Kabila umrl v sredo v bolnišnici v glavnem mestu Zimbabveja v Harareju. Po navedbah belgijskih diplomatskih virov bo pogreb Kabile 23. januarja v Kinšasi.
Umrl je Sergej Kraigher
17. 01. 2001 00.00
V 87. letu starosti je umrl Sergej Kraigher, udeleženec narodnoosvobodilnega boja, nosilec partizanske spomenice leta 1941 in častni doktor ljubljanske in mariborske univerze.
Tintinov oče bo imel svoj muzej
15. 01. 2001 00.00
Fundacija Herge je sporočila, da bodo v belgijskem mestu Louvain-La-Neuve, nedaleč od Bruslja, zgradili muzej, ki bo posvečen belgijskemu avtorju stripov, očetu znanega Tintina, Hergeju (George Remi). Muzej, ki bo imel površino 5000 m2, naj bi odprli čez tri do pet let. Fundacija Herge, ki upravlja z vsemi pravicami v zvezi s Hergejevimi deli, je že podpisala pogodbo s katoliško univerzo v Louvainu, ki bo dala na razpolago zemljo za muzej. Remi, znan kot Herge, je svoj prvi strip o Tintinu objavil pred natanko 72 leti. Skupaj je izdal 23 albumov, umrl pa je leta 1983.
Umrl soustanovitelj Hewlett-Packarda
13. 01. 2001 00.00
Soustanovitelj računalniškega podjetja Hewlett-Packard, William R. Hewlett, je včeraj umrl v starosti 87 let, so sporočili iz podjetja. Hewlett-Packard, eno od vodilnih svetovnih podjetij na področju tehnologije, sta v neki garaži v Palo Altu, ki je kasneje postal srce silicijeve doline v ameriški zvezni državi Kalifornija, leta 1938 ustanovila inženirja z univerze Stanford, Bill R. Hewlett in David Packard.
Palestinci ustrelili kolaboracionista
13. 01. 2001 00.00
Palestinska policija je potrdila, da so danes ustrelili dva Palestinca, ki sta bila obtožena kolaboracije z Izraelci. Palestinski voditelj Jaser Arafat je potrdil smrtne obsodbe po tem, ko so palestinska varnostna sodišča oba spoznala za kriva, da sta Izraelu izdala podatke, zaradi katerih je prišlo do žrtev med palestinskimi aktivisti. V Nablusu na Zahodnem bregu so ustrelili Alana Banija Odeha, na policijski postaji v Gazi pa Majdija Mikavija, ki naj bi 22. novembra zakrivil smrt štirih članov Fataha. Strelski vod je sestavljalo devet palestinskih policajev s kalašnikovi, v katerih so bili mešani pravi in slepi naboji. Ustrelitvi so prisostvovali člani družine umrlih, člani palestinskega ministrskega kabineta in vodje Fataha. Drugi ustreljeni, Bani Odeh, pa naj bi priznal, da je 23. novembra sodeloval pri eksploziji, ki je ubila enega Palestinca - njegovega sorodnika Ibrahima Banija Odeha. Palestinci so tedaj obtožili Izraelce, da so z raketnim izstrelkom umorili aktivista militantnega gibanja Hamas, izraelske varnostne sile pa so sporočile, da je verjetno umrl v predčasni eksploziji avtomobila-bombe, ki jo je pripravljal. Šestčlanski strelski vod je Bani Odeha usmrtil javno, pred okoli tisoč zbranimi ljudmi. Palestinske oblasti so od leta 1994 ustrelile pet Palestincev, še štirje osumljeni kolaboracije pa bodo pred sodišče v Betlehemu stopili danes. "Sodbe so bile pravične in poštene. Ustrelitev je izvedel strelski vod v skladu s sodbo," je izjavil palestinski generalni tožilec Kaled al-Qidra.
Obletnica smrti Jamesa Joycea
12. 01. 2001 00.00
Jutri bo minilo 60 let od smrti enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega romana Jamesa Joycea. Irski pisatelj, rojen leta 1882 v Dublinu, je po nedokončanem študiju medicine pri 20. letih zapustil domovino in vse do smrti živel v tujini, večinoma v Trstu, Parizu in Zürichu, kjer je leta 1941 tudi umrl.
Slovo od šiitskega voditelja
12. 01. 2001 00.00
Na desettisoče muslimanov se je danes v Bejrutu poslovilo od duhovnega voditelja libanonskih šiitov ajatole Mohameda Mehdija Šamsedina, ki je ta teden umrl za rakom. Šamsedin je bil zmeren politik, ki se je v času državljanske vojne v Libanonu med letoma 1975 in 1990 zavzemal za sožitje med verskimi skupinami.
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
Vse močnejši pritiski na zvezo Nato
10. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.
Izginili zvezdnikovi lasje
09. 01. 2001 00.00
Iz bolnišnice v madžarski prestolnici so izginili lasje enega najbolj znanih madžarskih pop pevcev, ki je prejšnji teden tragično umrl. 42-letni Jimmy Zambo, ki so ga oboževalci klicali Kralj, je umrl, ko se je doma med čiščenjem pištole nenamerno ustrelili v glavo. Zdravniki, ki so mu poskušali rešiti življenje, so ga pred operacijo postrigli. Prelepi dolgi lasje so izginili, Kraljevi oboževalci pa pravijo, da bi "mastno" plačali, da bi se dokopali do kakšnega pramena njegovih las.