usodi
Končano sojenje o aferi Zavrč
06. 11. 2000 00.00
Na županijskem sodišču v Varaždinu se je končalo sojenje slovenskima državljanoma Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, obtoženima vohunjenja v aferi Zavrč. Varaždinski sodnik bo končno razsodbo izrekel v četrtek zjutraj, odvetnika obtoženih pa sta v sklepnem govoru zahtevala oprostilno sodbo. Sodnik se bo v četrtek odločil tudi o usodi vohunskega kombija, ki ga je hrvaška policija obtoženima zaplenila v Zavrču, zdaj pa je parkiran na dvorišču varaždinske policijske uprave.
Strmoglavilo rusko vojaško letalo
25. 10. 2000 00.00
Nedaleč od meje med Gruzijo in Turčijo je danes strmoglavilo rusko vojaško letalo vrste iljušin Il-18 s 75 ljudmi na krovu. Po prvih poročilih ruske tiskovne agencije Interfax je letalo ruskega obrambnega ministrstva trčilo v goro 25 kilometrov vzhodno od mesta Batumi ob Črnem morju. O usodi potnikov zaenkrat ni podatkov.
Annan na mirovni misiji
11. 10. 2000 00.00
V Jeruzalemu sta se drugič v 48 urah sestala generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan in izraelski premier Ehud Barak. Kot je sporočil Barakov tiskovni predstavnik, sta sogovornika nadaljevala pogovore o tem, kako doseči umiritev zadnjega vala krvavega palestinsko-izraelskega nasilja, ki je izbruhnilo v zadnjih dveh tednih.
Spomenik generalu Maistru pred MORS
06. 10. 2000 00.00
Danes so na slovesnosti pred stavbo obrambnega ministrstva odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru. Slavnostni govornik je bil obrambni minister Janez Janša, ki je ob tem poudaril, da je Maister ob razpadu kraljevine Avstro-Ogrske začutil priložnost za nastanek slovenske državnosti, zaradi česar je vse svoje znanje in vojaške izkušnje namenil uresničitvi tega cilja. Po njegovih besedah je Maister dobil nalogo, da organizira vojaško obrambo in zavarovanje slovenskih strateških interesov, ta dogodek pa lahko štejemo kot glavno politično odločitev za ustanovitev Slovenske vojske za obrambo severne meje in novo nastajajoče slovenske države. Spomenik je delo akademskega kiparja Boštjana Putriha.
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.
Vojska napadla upornike na otoku Jolo
16. 09. 2000 00.00
Filipinsko vojaško letalstvo je danes napadlo položaje upornikov Abu Sajafa na otoku Jolo in tako začelo z "osvobodilno operacijo" 19 talcev, ki so še v rokah islamskih skrajnežev. Istočasno pa se nekaj tisoč vojakov pripravlja na kopensko operacijo.
Bagač čaka, doping tudi v bolgarski reprezentanci
15. 09. 2000 00.00
Doping bo, kot kaže, ena glavnih tem olimpijskih iger v Sydneyju. Še pred uradnim pričetkom tekmovanj so namreč v javnost pricurljale novice o pozitivnih dopinških testih pri nekaterih športnikih, ki so že ali pa bodo še pripotovali v Sydney. Iz romunske reprezentance so zaradi pozitivnega testa dopinga tako izključili dvigalca uteži Traina Cihareana, pri katerem so prepovedana poživila odkrili na julijskem, nenapovedanem dopinškem testu izven tekmovanj. Za 31-letnega Cihareana bi bile to četrte olimpijske igre, pred osmimi leti v Barceloni je v dvoboju osvojil bronasto medaljo.
Nafta Lendava v težavah?
08. 09. 2000 00.00
Ministrstvo za okolje in prostor je v soglasju z ministrstvom za znanost in tehnologijo, ministrstvom za gospodarske dejavnosti in ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj 21. avgusta letos izdalo odredbo o spremembah in dopolnitvah odredbe o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena ter pravilnik o kakovosti tekočih goriv, ki pri proizvodnji nafte predvidevata nižjo vsebnost žvepla.
Kučan na sejmu v Gornji Radgoni
26. 08. 2000 00.00
Po ogledu kmetijsko-živilskega sejma je predsednik Kučan v Gornji Radgoni pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o sejmu in slovenskem kmetijstvu, odgovarjal pa tudi na vprašanja o Avnojskih sklepih in odnosih s Hrvaško. Radgonski sejem vidi predvsem v funkciji informacijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo znanj, ki jih sodobna poljedelska in predelovalna stroka ima in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da bi lažje zmoglo skok v prostor Evropske unije. Prepričan je, da bo slovensko kmetijstvo sposobno zdržati konkurenco v EU, vprašanje pa je, če je državna politika, in to ne samo kmetijska, dovolj pripravljena na to visoko postavljeno zahtevo.
Kučan in Podobnik poslala sožalni brzojavki
22. 08. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob tragični nesreči ruske jedrske podmornice Kursk danes poslal brzojavko ruskemu predsedniku
Slovenca na prostosti
16. 08. 2000 00.00
Drama dveh Slovencev iz okolice Nove Gorice, ki sta bila osumljena vohunjenja in sta v vojaškem zaporu v okolici Podgorice čakala na sojenje na vojaškem sodišču, se je danes srečno končala. Po naših podatkih je tožilec odstopil od sodnega pregona 31-letne Nataše Žorž, sodnik pa je 36-letnega Miloša Glišoviča obsodil na 3 mesece pogojne kazni.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Slovenec še vedno v priporu v Črni gori
14. 08. 2000 00.00
Aretacija 36-letnega Slovenca in njegovega pet let mlajšega dekleta ob Skadarskem jezeru, še vedno ostaja ovita v tančice skrivnosti. Po neuradnih, vendar pri črnogorski policiji preverjenih podatkih je v vojaškem delu zapora Spuž pri Podgorici še vedno priprt slovenski državljan, iz pripora pa je bila že izpuščena njegova prijateljica.
Levi motor concorda v okvari že pred vzletom
26. 07. 2000 20.11
Francoska letalska družba Air France, katere nadzvočno letalo concorde se je včeraj nekaj sekund po vzletu z letališča Roissy v Parizu zrušilo na hotel v Gonessu, pri čemer je umrlo 113 ljudi, je danes sporočila, da so morali pol ure pred vzletom zaradi okvare popraviti drugi levi motor. To je potrdila tudi glavna tožilka višjega sodišča v Pantoisu blizu Pariza Elisabeth Senot, ki je pristojna za preiskavo nesreče. Po njenih besedah je omenjeni motor nekaj sekund po vzletu zajel ogenj, zaradi česar je letalo strmoglavilo. Senotova je še dejala, da je letalska posadka po ugotovitvi napake na levem motorju kontrolnemu stolpu sporočila, da se ne more več ustaviti, zato je poskusila obrniti letalo k bližnjemu letališču Le Bourget, pri čemer pa se je letalo nenadoma zrušilo. Glavna tožilka je še pojasnila, da je bil na ponesrečenem letalu v okvari del drugega levega motorja, ki omogoča zaviranje letala pri pristajanju in pri vzletu, če je potrebno, vendar tega dela niso mogli takoj nadomestiti, ker niso imeli na voljo nadomestnih delov. Konstruktor letala je menil, da letalo lahko vzleti tudi brez tega dela motorja, vendar je pilot letala vseeno zahteval popravilo. Del so nato nadomestili z delom iz rezervnega concorda. Kmalu po vzletu letala je kontrolni stolp sporočil pilotu, da je levi motor zajel požar. To so ugotovili po poslušanju posnetka pogovora s pilotom letala. Letalska posadka je nato kontrolnemu stolpu odgovorila, da je letalo nemogoče ustaviti in da bodo pristali na bližnjem letališču Le Bourget, zato so začeli obračati letalo. Concorde se je pri tem manevru zrušil na hotel v Gonessu.
Srečanje Miloševića in Đukanovića?
21. 07. 2000 20.20
Jugoslovanski predsednik Milošević naj bi v naslednjih dneh na uradni obisk v Beograd povabil črnogorskega predsednika Đukanovića, je poročal beograjski radio Indeks. Pogovorjala naj bi se o nadaljni usodi federacije Srbije in Črne gore. Đukanović je pred kratkim za beograjski zasebni časnik Glas javnosti dejal, da se je pripravljen sestati z Miloševićem, če bi se pred tem dogovorila o temi pogovora.
Razkol v koaliciji
20. 07. 2000 08.33
Odločitev SLS+SKD - Slovenske ljudske stranke, da kljub zavezi, da se bo zavzemala za uzakonitev večinskega volilnega sistema, podpre predlog ustavnih sprememb in s tem popravke proporcionalnega volilnega sistema, še vedno razvnema strasti v koaliciji Slovenija. Socialdemokrati vztrajajo pri odločitvi ustavnega sodišča, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem, in da je to potrebno spoštovati. V združeni stranki pa so čedalje bolj prepričani, da je bila njihova odločitev pravilna.
Sprejeta izjava o razmerah v Črni gori
12. 07. 2000 09.06
Slovenski, hrvaški in češki predsednik - Milan Kučan, Stipe Mesić in Vaclav Havel - so včeraj v Dubrovniku po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v ZRJ, predvsem zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejel jugoslovanski parlament. Po mnenju treh predsednikov te spremembe ogrožajo demokracijo, rušijo enakopravnost subjektov federacije ter predstavljajo arogantno zanikanje mednarodno uveljavljenih načel.
Neuspeh preizkusa protiraketne obrambe
09. 07. 2000 09.52
Prestrezna raketa, ki so jo včeraj izstrelili z otoka Kwajalein v Tihem oceanu, nad morjem ni zadela rakete srednjega dosega, ki so jo 20 minut prej izstrelili iz vojaškega oporišča Vandenberg v zvezni državi Kalifornija.
Kaj bo s kaznovanjem Miloševića?
19. 06. 2000 22.01
Tako zveza NATO kot Rusija sta danes zanikali poročanje New York Timesa o domnevnem iskanju eksila za jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, obtoženega vojnih zločinov. Ameriški časnik je namreč poročal, da naj bi ZDA iskale možnost, da bi Miloševiću, če bi ta prostovoljno odstopil, pustile nekaznovano oditi iz ZRJ.
Vrhovno sodišče o Pinochetovi usodi
10. 06. 2000 08.33
Obramba nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta je danes vložila pritožbo na čilsko vrhovno sodišče, s katero zahteva razveljavitev odločitve prizivnega sodišča, ki je generalu odvzelo parlamentarno imuniteto, je sporočil Pinochetov odvetnik Gustavo Collao.
Obletnica izida prve slovenske knjige
08. 06. 2000 12.37
Ob koncu leta 1550 sta v nemškem Tuebingenu izšli prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik, ki ju je pripravil slovenski protestantski reformator Primož Trubar. Te pomembne okrogle, 450letnice se bodo spomnili na osrednji slovenski proslavi v nedeljo, 11. junija, ob 13. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici na Dolenjskem. Slavnostni nagovor, posvečen predvsem usodi slovenske knjige danes, bo podal predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar.
Pogajanja z ugrabitelji naj bi stekla danes
27. 05. 2000 10.07
Ugrabitelji, ki na jugu Filipinov zadržujejo 20 talcev, so dali zeleno luč pogajanjem o izpustitvi omenjenih talcev, je dejal predstavnik ugrabiteljev Ghazali Ibrahim. Pogajanja o izpustitvi talcev naj bi se po njegovih besedah začela danes in sicer v šoli v mestu Bandang.
O usodi čekov
12. 05. 2000 21.28
S prvim julijem banke ne bodo več jamčile za izplačilo čekov, ki služijo kot kreditno sredstvo. Tak je dogovor Združenja bank. Na Gospodarski zbornici pa menijo, da dogovor nasprotuje zakonu in banke pozivajo naj o tem ponovno razpravljajo do 20. maja.
Predstavitev knjige Holokavst
09. 05. 2000 18.35
Inštitut za civilizacijo in kulturo (ICK) je danes predstavil knjigo nemškega avtorja Wolfganga Benza z naslovom Holokavst, knjigo o usodi milijonov Judov in drugih v nacističnih koncentracijskih taborišč po vsej Evropi. Izdajo knjige je s finančno podporo omogočilo ministrstvo za kulturo, pomagali pa so tudi revija Svobodna misel, Zveza združenih borcev in predstavniki judovske skupnosti.
BMW do konca maja o usodi Roverja
28. 04. 2000 18.13
Nemški proizvajalec avtomobilov BMW je sporočil, da se bo najkasneje do konca letošnjega maja odločil, kaj bo naredil z izgubo prinašajočim britanskim Roverjem. BMW se bo tako odločal med prodajo in zaprtjem Roverja.
Se bo Microsoft razdelil?
25. 04. 2000 21.30
Zaradi Microstovih pravnih in finančnih težav je začela vrednost njihovih delnic strmo padati. Po besedah strokovnjakov pa je glavni razlog predvsem zahteva ameriškega pravosodnega ministrstva, naj se Microsoft razdeli na dva dela.
Težave z medvedi
25. 04. 2000 21.27
Težav z medvedi zadnje čase nimajo le v kočevskih gozdovih, ampak tudi v ljubljanskem živalskem vrtu. Usmrtiti bi namreč morali kar dva odrasla medveda, da bi tako pridobili življenjski prostor za tri medvedje sirote.
Nesoglasja glede Elianove vrnitve
14. 04. 2000 07.20
Ameriška ministrica za pravosodje Janet Reno je obiskala sorodnike Eliana Gonzaleza in zahtevala naj dečka še danes vrnejo očetu. Elianov prastric pa je sporočil, da dečka ne bodo izročili prostovoljno. V spor naj bi kot posrednik posegel še Vatikan.
Preložitev odločitve o tekmi Leeds - Galatasaray
12. 04. 2000 14.29
Evropska nogometna zveza (UEFA) je do petka preložila odločitev o usodi povratnega srečanja polfinala pokala UEFA med angleškim Leedsom in turškim Galatasarayem. UEFA bo s tem vodstvu carigrajskega kluba dala možnost preučiti in odgovoriti na varnostna zagotovila iz Velike Britanije.
Glasovanje o zaupnici vladi danes
08. 04. 2000 10.12
Vladna kriza se je z včerajšnjo sejo v parlamentu začela še bolj zapletati. Poslanci in poslanke so začeli obravnavo predloga predsednika vlade, naj razreši deseterico ministrov SLS-a in imenuje osem novih. A le začeli in ne končali. Večino časa je bilo v parlamentarni dvorani namreč slišati obtoževanja, kdo je kriv za vladno krizo in kaj jo je povzročilo. Najpogosteje pa se je s parlamentarnega odra slišal glas treh ključnih mož naše politike v tem trenutku: predsednika vlade Janeza Drnovška in opozicijskih poslancev Lojzeta Peterleta in Janeza Janše.